Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
22. 2. 2008,
11.18

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Petek, 22. 2. 2008, 11.18

8 let

Šturm pričakuje živahno razpravo o kazenskem zakoniku

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Minister za pravosodje Lovro Šturm pričakuje glede kazenskega zakonika živahno razpravo, tako ob javni predstavitvi kot v državnem zboru.

Predstavil je prve podatke o sodni statistiki, ki kažejo zmanjšanje sodnih zaostankov. Glede sodniških plač pa podpira stališče, da naj o tem presodi ustavno sodišče, katerega odločitev je potrebno spoštovati.

Če gremo najprej na kazenski zakonik. Pred obravnavo v državnem zboru naj bi potekala javna razprava. Opozicija pa vam očita, da je javna razprava zaradi lepšega. Nameravate upoštevati zaključke iz te razprave?

Zakon je sedaj že v rokah parlamenta, sedaj je parlament tisti, ki mora pridobiti neko širše znanje o doktrini v zvezi s kazenskim zakonikom. To bo ta teden in prav je, da bo to pred razpravo v parlamentu. Javno predstavitev mnenj je pristojni odbor podprl soglasno. Menim, da mora parlament začeti razpravo o zakoniku že prihodnji teden, saj se bo razprava v državnem zboru zagotovo zavlekla. Najprej bo prvo, nato drugo in še tretje branje. To lahko traja tudi tri mesece in če hočemo zakonik sprejeti, moramo že sedaj začeti z razpravo.

Katere pomisleke pričakujete v javni razpravi glede zakonika? Glavna očitka do sedaj sta bila, da dosmrtne kazni ni nujno potrebno uvrstiti v zakonik, ter da s kazenskim zakonikom ne gre hiteti. Pri vprašanju dosmrtne kazni bi opozoril na filozofska razmišljanja profesorja na filozofski fakulteti Božidarja Debenjaka, ki je dal neko filozofsko podstat usmeritvi novega kazenskega zakonika in je tudi utemeljil, zakaj je v določenih, sicer res zelo redkih primerih, dosmrtna kazen potrebna. To je seveda samo pri najhujših primerih. Gre za upoštevanje hierarhije pravnih načel in tega, da moramo vzpostaviti tudi zaupanje v pravni sistem. Nenazadnje želimo tudi doseči, da ne gledamo na delovanje pravne države zgolj kot na nek justični aparat, ampak da nanjo gledamo tudi kot na sistem, ki je naravnan k pravičnosti. Če hočemo vse to, moramo temu ustrezno prilagoditi tudi ta zakon.

Mnenja o reformi kazenskega zakonika so bila deljena že več kot 12 let. Vsi pa so se strinjali, da je obstoječa rešitev zasilna. Med republikami nekdanje Jugoslavije je Slovenija ena izmed redkih, ki še ohranja splošni del kazenskega zakonika v glavnem nespremenjen, torej tak, kot je veljal v nekdanji Jugoslaviji. In ta je res potreben temeljite prenove. Sedaj je priložnost, to priložnost smo izkoristili in jo ponujamo v pretres.

Bistveni premik od starega zakonika k novemu je po razlagi nekaterih strank tudi v tem, da je bil prejšnji naravnan bolj v varovanje državne ureditve, novi pa je naravnan v varovanje človekovih pravic in svoboščin. Je to res?

To je gotovo tudi res, čeprav razlika v kategorialnih aparatih glede tega niti ni tako zelo razvidna, da bi sedanjemu lahko očitali, da ni usmerjen k varovanju človekovih pavic.

Pričakujete, da bo zakonik sprejet?

Pričakujem, da bo. Zagotovo pa bo zelo zanimiva razprava tako v državnem zboru kot še v drugih strokovnih razpravah. Tudi javna predstavitev mnenj bo zagotovo živahna. Pričakujem, da bodo vse konkretne rešitve podprte, zlasti glede novosti, ki jih predlagani kazenski zakonik prinaša v posebnem delu. Možno je tudi, da pride še do kakšnega amandmaja in dopolnila. Mi smo odprti in pripravljeni za vse konstruktivne predloge in jih bomo vključili. Težko pa bi se sprijaznil s pogledom ali stališčem, da je potrebno vnaprej zavrniti vse, kar ponujamo.

Glede novele zakona o odvetništvu ste imeli sestanek z odvetniško zbornico, kjer ste se dogovorili glede disciplinskega postopka. Pravzaprav se sedaj kontrola vrača spet nazaj v roke odvetnikov.

Na nek način ja, vendar pa vseh članov disciplinske komisije odvetniki ne volijo. Sedaj sicer imenuje člane disciplinske komisije sodni svet iz vrst odvetnikov, vendar bodo to odvetniki, ki v sodnem svetu uživajo spoštovanje. Poleg tega pa ostaja tudi disciplinsko sodišče, v katerem odvetniki nimajo večine, člani so le vrhovni sodniki in za najtežje prestopke odloča ravno to sodišče.

Glede odvetniške tarife pa se niste uspeli dogovoriti. Vi vztrajate pri svojem, odvetniki pa napovedujejo ustavno presojo. Ste pripravljeni tu še kaj popustiti? Pri zakonu o tarifah smo še pripravljeni na spremembe v smeri, da se pregleda kakšno posamezno postavko ali določbo, ne pa na to, da bi odvetniška zbornica sama določala tarifo. To je za nas preživeto in gremo na sistem določanja z zakonom.

Zakaj menite, da se odvetniki tako zelo upirajo določanju tarife z zakonom?

Težko bi rekel. Gotovo se počutijo nekoliko prikrajšane v primerjavi s sedanjo ureditvijo, vendar so izkušnje iz Nemčije pokazale ugodne posledice. Tudi odvetniki so ta sistem v Nemčiji sprejeli, sprememba pa se je poznala tudi pri hitrejšem odvijanju sodnih postopkov. Poleg tega zakon spodbuja tudi izvensodno poravnavo in v ta namen smo predložili še zakon o mediacijah in temu ustrezno prilagodili novelo zakona o sodnih taksah, ki je tudi že v obravnavi v državnem zboru.

Kaj boste v tem mandatu še uredili? Poleg teh zakonov, o katerih sva že govorila, so tu še zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, zakon o kazenskem postopku in dopolnitev zakona o kazenski odgovornosti pravnih oseb. Pri slednjem bomo uvedli nove storilce kaznivih dejanj za pravne osebe. Tu so kazniva dejanja korupcije. Za podkupovanje pri poslu se lahko gospodarski družbi, na primer, prepove sodelovati na javnih razpisih za dobo od 3- 8 let, lahko se ji tudi prepove trgovanje z vrednostnimi papirji in delnicami za dobo od 1 do 8 let. To je kar pomembna določba. S tem pa je naš zakonodajni program za letošnje leto v dobri meri izpolnjen.

Je še kaj pomembnega, kar menite, da vam ne bo uspelo v tem mandatu, pa bi bilo potrebno spremeniti?

Zelo veliko delamo tudi na zakonu o materialni vojni škodi, kjer so še vedno v teku priprave.

Kaj pa govorice o ustanovitvi inštituta za narodno spravo? To so bile le govorice, ki niso točne. Nikdar nismo razmišljali, da bi ustanovili nek raziskovalni inštitut. Ne izključujem pa možnosti, da bi ustanovili nek zavod, ki bi reševal vprašanja grobišč iz druge svetovne vojne, po drugi svetovni vojni in se ukvarjal tudi z raziskovanjem tega obdobja.

Kaj pa v okviru predsedovanja Slovenije EU? Katere so bistvene stvari in kako potekajo?

Najpomembnejša naloga je e-pravosodje. O tem smo že opravili prvo razpravo v januarju na neformalnem srečanju ministrov za pravosodje, ki je bilo sploh prvo neformalno srečanje ministrov s tega področja. To je bilo uspešno. Nadalje bomo skušali pospešiti delo na področju družinskega prava, zlasti pri zagotavljanju preživnin za družinske člane. Nameravamo nadaljevati tudi delo na primeru čezmejnih zakonskih razvez. Zelo intenzivno pa bomo delali tudi na kazenskopravnem področju, da uresničimo direktivo o varstvu okolja, ki je tudi zelo pomembna. Pričakujem, da bomo že na prihodnjem zasedanju, ki bo 28. februarja v Bruslju, določili tudi dokončno besedilo evropske direktive o mediacijah.

Imate morda glede sodnih zaostankov že kakšne statistične podatke za leto 2007?

Ja, imamo prve preliminarne podatke o sodni statistiki za leto 2007. Predvsem sem zadovoljen z reševanjem glavnih zadev na sodiščih, kjer se je število nerešenih zadev v povprečju zmanjšalo za 11,3 odstotka. To je velik dosežek. Še bolj pa se je zmanjšalo število tistih zadev, ki se štejejo kot sodni zaostanki. Tako da smo z doseženimi rezultati v lanskem letu več kot zadovoljni. Sedaj podatke še korigiramo, morebiti bodo v nekaterih primerih rezultati še boljši.

Eden izmed argumentov sodnikov, ki so nezadovoljni z novo plačno politiko, je, da ne morejo opravljati nobene dejavnosti izven svojega poklica in da je bil dodatek na delovno dobo neko nadomestilo za to. Kako komentirate takšne argumente? Kot pravosodni minister ne morem v celoti komentirati te zadeve, saj plačni sistem v javni upravi pokriva minister za javno upravo. On je tisti, ki kroji celotno podobo sistema. Jaz lahko povem samo to, da bi bil zadovoljen s takšnim plačnim sistemom, s kakršnim bi bili zadovoljni tudi sodniki. Če pa sodniki niso zadovoljni, pa bi bilo potrebno zadevo pogledati še enkrat in jo skušati čim bolj objektivno urediti.

Imate kakšne pogovore na to temo? Pripravlja se tudi ustavni spor.

Glede ustavnega spora so različni pogledi. Sam pri tem zelo podpiram stališče, naj o zadevi presodi ustavno sodišče. Odločitve ustavnega sodišča pa je seveda potrebno spoštovati.

Problem slovenskih zaporov je predvsem gneča. Kaj je bilo storjenega na tem področju in kaj namerava ministrstvo še storiti? Dejansko je situacija v zaporih težavna, saj se povečuje število zaprtih oseb. Prostorske razmere v nekaterih slovenskih zaporih so take, da bi jih bilo potrebno sanirati. Načrtujemo dograditev zapora na Dobu, zelo resno pa se tudi ukvarjamo s tem, da bi na območju Ljubljane zgradili nov moderen objekt, ki bi bil vsaj pripor. V tem trenutku še iščemo možnosti. Če bo zadeva stekla, kot bi radi, bi mogoče že v letošnjem letu lahko začeli z gradbenimi deli.

Kako komentirate zadnjih šest prijavljenih kandidatov za ustavne sodnike? Kaj na tem področju pričakujete od predsednika republike Danila Türka?

Pričakujem, da bo predsednik Türk ravnal modro in da bodo njegovi predlogi v državnem zboru tudi upoštevani. Pričakujem tudi, da bo ustvaril pogoje, da bodo njegovi predlogi v državnem zboru sprejeti. Kandidatov pa v tej fazi ne bi komentiral.

Kako poteka proces denacionalizacije? Zadnji podatki za stanje 31.decembra 2007 so, da je rešeno 96,5 odstotka vseh zadev. Se pravi, da je še nerešenih 3,5 odstotka zadev. Ugotovili smo, da v četrtletju rešijo približno pol odstotka. Zato upamo, da bo glavnina zadev rešena še v tem letu.

Leon Štukelj naj bi bil po vašem vzor sodnika, pravzaprav pa je o njem kot o sodniku malo znanega. Večinoma ga javnost pozna kot olimpionika.

Dejansko je bil on tudi izvrsten sodnik, zelo cenjen in spoštovan. Znan je bil tudi po tem, da je zelo hitro reševal svoje zadeve. Sam mi je v razgovoru pripovedoval, da je vedno pazil, da je imel pred odhodom na olimpijske igre vse sodne zadeve že rešene. Na obisku na ustavnem sodišču, kamor sem ga kot najstarejšega slovenskega sodnika že pred desetimi leti povabil, mi je dejal, da se je medtem, ko ga zaradi olimpijskih iger ni bilo, sicer nabralo nekaj zaostanka, vendar je bil že v mesecu dni spet na tekočem.

Ne spreglejte