Šturm predstavil predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne

Po mnenju predstavnice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič je višina povračila, ki se pretvarja po lestvici 2,609 evra za 100 jugoslovanskih dinarjev, prenizka. "Intenzivno smo delali in upoštevali vse predloge" Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril minister Lovro Šturm, je ministrstvo za pravosodje od aprila letos, ko je bil pripravljen prvi osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske vojne škode, intenzivno nadaljevalo z delom. "Osnutek predloga zakona je bil v mnenje posredovan društvom oškodovancev, ministrstvu za finance, Slovenski odškodninski družbi ter vsem poslanskim skupinam," je dejal Šturm. Po njegovih besedah so bili njihovi predlogi tudi upoštevani.

Za mrtvega lahko pravice uveljavlja dedič prvega reda V skladu s predlagano ureditvijo je oškodovanec fizična oseba, na premoženju katere je bila v času druge svetovne vojne povzročena premoženjska škoda. Kot je pojasnil Šturm, pa "predlog zakona ne določa, da so oškodovanci oziroma upravičenci do povračila premoženjske vojne škode lahko tudi pravne osebe". V primeru, da je oškodovanec mrtev ali proglašen za mrtvega, lahko v njegovem imenu kot upravičenec pravice uveljavlja dedič prvega dednega reda.

"Veseli smo, da se je problematika končno začela reševati" Po zagotovilih predstavnice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič so v društvu zadovoljni, da se je to problematiko "končno začelo reševati" in da je ministrstvo upoštevalo njihove pripombe na prvi osnutek zakona. Kot je opozorila, pa je višina povračila premoženjske škode, ki se pretvarja po lestvici 2,609 evra za 100 tedanjih jugoslovanskih dinarjev, prenizka, saj je večina popisnic oškodovancev v vrednosti od 5000 do največ milijon jugoslovanskih dinarjev.

V društvu bodo "vztrajali, da se ta znesek poveča"

Kot je poudarila Žnidaršičeva, bodo v njihovem društvu "vztrajali, da se ta znesek poveča". Po njenih besedah pričakujejo, "da se sprejemanje tega zakona ne bo vleklo v nedogled, ker je povprečna starost slovenskih izgnancev in beguncev 76 let".

Po njenih zagotovilih so "zelo dobro" ohranjene popisnice vojnih škod, ti podatki pa so bili že leta 1995 posredovani tudi vladnim organom in prejšnjemu parlamentu.

"Letos smo zamudili edinstveno priložnost" Po Rovanovem mnenju "smo letos zamudili edinstveno priložnost", ker je Slovenija predsedovala državam EU, med katerimi so tudi države, ki so povzročale škodo na slovenskem ozemlju. To priložnost bi po njegovem lahko izkoristili za aktualiziranje tega problema na evropskem nivoju.

Kako bi to odškodnino lahko poplačala Nemčija?

Kot je izpostavil Rovan, so v njihovem združenju poskušali priti v stik z nemškimi oblastmi in najti rešitev, kako bi to odškodnino poplačala Nemčija, ena od okupatork, ki je povzročala materialno škodo na območju Slovenije. Država Slovenija jim po Rovanovih navedbah pri izterjavi teh odškodnin ni pomagala, se je pa "odločila, da bo raje poplačala škodo sama. Čeprav mi oškodovanci tega, da bi škodo poplačevali sami sebi, ne želimo".

Šturm se je na te besede odzval z zagotovilom, da "iz slovenskih sredstev in iz slovenskih fondov ne bo poplačano nič, kajti najmanj toliko, kolikor je predvideno za izplačilo za to vojno škodo, je nekdanja država že dobila od nekdanjih agresorskih držav in od Avstrije".