Sreda, 25. 7. 2012, 16.35
8 let, 8 mesecev
Štuhec: Pri Uranu ne gre za kršenje človekovih pravic
Kako velik je greh, ki ga je storil nekdanji metropolit Alojz Uran, da si je zaslužil tako drastičen ukrep, kot je "izgon" iz lastne države, ve le on. In pa seveda vatikanska kongregacija. In oba molčita. A očitno postaja, da razlog njegove upokojitve torej le ni bil v slabem zdravju, temveč stoji zadaj huda kršitev cerkvenih notranjih pravil.
Skratka, gre za kršitve s področja vere in morale, prav tako pa lahko zadevajo tudi kršitev discipline oziroma nespoštovanja cerkvenega prava, dodaja Štuhec in ob tem omeni gospodarski polom mariborske nadškofije. Tudi sam se sprašuje, zakaj se je Vatikan za takšen ukrep odločil zdaj, ko je Uran upokojen in ko ne opravlja več javnih bogoslužij.
A po njegovem mnenju oziroma, kot je povedal, po logiki ta izgon vseeno sovpada s problemom uveljavljanja državljanske pravice. "Če škof tega dekreta ne more sprejeti, ima še drugo možnost, da odloži kleriški stan oziroma da izstopi iz Cerkve. Tega pa škof Alojz Uran ne želi storiti."
Na Nadškofiji Ljubljana so sicer za medije že pojasnili, da gre v primeru nekdanjega ljubljanskega nadškofa Urana za dogovore, ki so potekali med njim in ustreznimi organi Apostolskega sedeža. Nadškofija Ljubljana kakor tudi Slovenska škofovska konferenca nista seznanjeni z vsebino teh dogovorov in nista pristojni, da bi zadevo komentirali. Odgovore na naša vprašanja še čakamo.
A očitno je, da zgodba sega nekaj mesecev nazaj, ko sta Dnevnik in Delo navajala, da je Sveti sedež konec aprila, natančneje 26. aprila, na Slovensko škofovsko konferenco poslal dekret, s katerim je upokojenima škofoma Alojzu Uranu in Francu Krambergerju naložil, naj se umakneta iz javnega življenja. Na SŠK so takrat zanikali, da bi bil umik iz javnega življenja pravzaprav dekret oziroma sankcija.
Cerkveni pravnik Karel Bolčina je za STA poudaril, da o dekretu o umiku upokojenega nadškofa Alojzija Urana iz Slovenije "nihče nič ne ve". Zato tudi ni prepričan, da ta dekret sploh obstaja. Po njegovem mnenju so to lahko samo govorice, kar je lahko tudi razlog, da Slovenska škofovska konferenca o tem molči.
Za pojasnila o tem, kaj se je dejansko zgodilo, je po pojasnilih Bolčine pristojen apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz: "Če se bo nunciju zdelo potrebno in pravilno, da o tej stvari kar koli spregovori, bo to po mojem on že naredil tako, kot je prav". Janusz je, čeprav na dopustu, v izjavi za MMC podpornike Urana pozval, da naj nehajo, ker da s svojimi ravnanji Uranu prej škodijo kot koristijo.
Bolčina sicer pravi, da prepoved bivanja in opravljanja službe na določenem ozemlju, ki naj bi doletela Urana, niti ni tako huda kazen. Po njegovih ocenah je najstrožji ukrep v Cerkvi odvzem duhovniške službe in suspenz iz kleriškega stanu.
Ali gre morda za kršenje človekovih pravic, niso prepričani niti v uradu varuhinje človekovih pravic: "Varuh je s primerom seznanjen iz medijev, ni pa prejel še nobenih verodostojnih informacij, na podlagi katerih bi lahko oblikoval stališče. Poleg tega v okviru svojih pristojnosti obravnava le kršitve oblastnih organov, ne more pa preiskovati domnevnih kršitev organizacij civilne družbe ali posameznikov. Varuhov postopek bi bil utemeljen šele, če bi neustavno odločitev cerkvenih organov poskušal izvršiti državni organ (zgolj hipotetično - z izgonom) proti volji posameznika."
No, da gre za kršenje človekovih pravic, so prepričani v Liberalni akademiji (LA). Kot je zapisal predsednik Darko Štrajn, "se nam zdi v laični moderni družbi v 21. stoletju takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo tudi z vidika varovanja človekovih pravic in daje slutiti pečat nekih drugih, mračnih časov, po svoje pa tudi artikulira vprašanje razmerja med verskimi skupnostmi in državo, še zlasti njune ustavne ločitve." Gleda na to, da je Uran slovenski državljan, se LA odpira vprašanje, da ima Uran z ustavo zajamčeno pravico, da si sam izbira kraj bivanja.
Medijska obravnava Uranovega problema je po njegovem tudi nevarna: "Zdaj naj bi se mi zedinili okoli tega, ali se bo Uran preselil ali ne. To naj bi bila končno neka točka, okoli katere bi se morali Slovenci zediniti. Zares pa to nima opraviti nič s Slovenci. Uran je škof v najbolj hierarhični instituciji na svetu in zavezal se ji je. To nima opraviti ničesar z izgonom slovenskega državljana iz Slovenije."
Dragoš pogreša tudi odziv Urana: "Če je vse to tako nepravično, zakaj se Uran ne oglasi. Če je kje privezan in mu tega ne pustijo ter ga bodo potem kot vrečo krompirja odpeljali iz Slovenije, potem bi bil to škandal. Če pa ni tako in mu kaj ne paše, naj izstopi iz cerkve."
"Glede besede izgnanstvo - poskušam se vživeti v človeka, ki je o njem govora, in jaz v njegovem primeru ne bi uporabljal besede izgnanstvo. Ne vemo, kaj je v ozadju, a če bi sam svojo misel izvajal iz tega, kar vem, bi uporabil besedo umik. Nekdo se umakne iz neke situacije, ki je napeta, da se situacija umiri in lahko zadeve tečejo normalno naprej in sledijo idealom – in mislim, da življenje katoliške Cerkve na Slovenskem ne sledi slabim idealom. Ideali, ki jim Cerkev sledi, so zelo človeški. Tiste, ki delamo znotraj Cerkve, je vanjo pripeljalo prav prepričanje, da bomo služili lepim, človeškim idealom - da se ne bomo niti streljali, niti preganjali, niti izganjali, niti bili nasilni drug nad drugim," pojasnjuje profesor.
Prepričan je, da to velja v veliki meri tudi za nadškofa Urana: "Se pa zato, da bi lahko Cerkev bolj služila tem ciljem, če je treba, tudi umikamo. Obstaja torej neka modrost, ki se jo je treba držati; v skladu s to modrostjo tudi spodbujamo in opominjamo drug drugega. Nihče pa ni prisiljen, da se temu podredi – končno je znotraj Cerkve vsak svoboden, da lahko stori, kar hoče. Z drugo besedo: Cerkev ni totalitarna organizacija, kakršno skušajo prikazati. Zato je beseda izgnanstvo v absolutnem nasprotju z življenjem Cerkve."