Študentje predlagajo nadzor nad fakulteto za zdravstvene vede

Študentje prvega letnika podiplomskega študija zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru so konec februarja posredovali 36 točk in 20 vprašanj s predlogom po izrednem nadzoru dela vodstva fakultete na Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Sum o večjih kršitvah "Sumimo, da gre za večje kršitve pri delovanju fakultete in kršitve pri izvajanju študijskih programov, ki motijo študijski proces, v določenih delih pa ga celo onemogočajo," so zapisali študentje. "Svet agencije se bo s pobudo študentov seznanil na naslednji seji in sprejel ustrezne odločitve," je na vprašanja, kako bodo ukrepali, odgovorila direktorica NAKVIS Mojca Novak. V svojih opažanjih so študentje okrcali prodekanjo za študentska vprašanja Tino Hercan, dekana Petra Kokola in asistentko Heleno Blažun. Izboljševala si je ocene "V tem študijskem letu je bilo objavljenih 33 prostih mest, prijav je bilo 99, izbrali pa so po merilu 20 odstotkov ocena diplome in 80 odstotkov povprečna ocena študija. Izbirni postopek se je končal 4. oktobra lani. Do tega datuma Hercanova ni imela diplome, saj je diplomirala 29. oktobra 2010, še manj pa ni zadostila pogojem visokih ocen, zato si jih je izboljševala. Vprašanje je, kako ji je uspelo izboljšati ocene za tri leta nazaj v slabem mesecu in še diplomirati, na dan diplomiranja pa se tudi vpisati na dodiplomski študij. No, mentor njene diplome je bil dekan Kokol, asistentka Blažunova pa je bila somentorica," razlagajo študentje.

Tina Hercan očitkov ne komentira "Ne dajem komentarjev," se je odzvala Tina Hercan, ko smo želeli preveriti očitke. "Podatka o oceni diplomske naloge prodekanje vam ne moremo posredovati, ker gre za osebni podatek," je pojasnil dekan fakultete Peter Kokol. Tudi na vprašanje o številu izpitov zaradi izboljševanja ocen smo dobili enak odgovor, čeprav "nam je sam dekan na sestanku 9. februarja pred vsem letnikom ustno potrdil, da je Hercanova dvigovala ocene še po 15. septembru, torej po datumu, ki je veljal kot skrajni rok za prijavo", trdijo študentje. Dekan je v svojem odgovoru na naša vprašanja zapisal, da se je Hercanova vpisala v roku in da je dosegala tudi kriterij visoke povprečne ocene. "Če je ne bi sprejeli, bi pravzaprav kršili njene pravice," je zapisal Kokol.

Večna prodekanja A študentom se zdi še bolj sporno dejstvo, da je Hercanova še vedno prodekanja za študentska vprašanja, čeprav bi bila na tem mestu lahko največ štiri leta. Mandat namreč traja dve leti z možnostjo enkratnega podaljšanja, Hercanova pa je na tem mestu že od 24. julija 2006. Kot je pojasnil dekan Kokol, prekinitev tega mandata omogoča novo imenovanje, čeprav, opozarjajo študentje, tega ne določa noben člen statuta UM. Skratka, Hercanova je bila prodekanja dva mandata, vmes je bila v. d., 7. januarja pa je nastopila nov mandat do 6. januarja 2013.

Odločala o svoji razrešitvi Višek vsega je bila po mnenju študentov izredna seja študentskega sveta fakultete 27. januarja, ko je Hercanova vodila sejo, na kateri je razreševala samo sebe, kar so zahtevali študentje. Dobila je soglasno podporo in predlagala sankcije zoper "škodoželjne" študente.

Kokol: Ker nismo pravna fakulteta, težav ne želimo reševati s pravnimi argumenti "Mislim, da je prva naloga študentov, da študirajo, zato se z njimi tudi pogovarjamo v smislu izobraževanja. Ker nismo pravna fakulteta, ampak fakulteta za zdravstvene vede, težav ne želimo reševati s pravnimi argumenti, temveč s pogovorom, strpnostjo in empatijo, kot se spodobi za študente zdravstvenih ved. Za presojanje pravilnosti postopkov imamo na univerzi ustrezno urejene dvostopenjske kontrole in pritožbene postopke," odgovarja dekan Kokol na vprašanje, ali bodo zoper študente disciplinsko ukrepali.

Zaposleni: Prodekanja spodbija habilitacijo profesorjev Tudi po mnenju nekaterih zaposlenih Hercanova ni primerna za prodekanjo. Kot pravi eden od zaposlenih, "je Hercanova na tem mestu brez vseh pravil, saj ga po navadi zaseda najboljši študent, ona pa je komaj zadostni in nima nobenih vrlin, posamezen izpit je opravljala tudi osemkrat. Njen odnos oziroma komunikacija z zaposlenimi je neprimerna, kot glas študentov pa je že spodbijala habilitacijo profesorjev". Po mnenju našega vira naj bi Hercanovo vodila tudi asistentka Helena Blažun. "Tudi če bi jo vodstvo hotelo odstaviti, si je ne upa, ker očitno preveč ve," je prepričan naš vir, njegove podatke hranimo v uredništvu.

Rektor UM: Človek človeku volk Da jim je namenil le latinske besede Homo homini lupus oziroma človek človeku volk ter oddaljitev od težav, očitajo študentje rektorju mariborske univerze Ivanu Rozmanu. V rektoratu očitke zavračajo: "Dejstvo je, da se je rektor 9. februarja udeležil sestanka in v dobri uri in pol slišal dovolj, da si je ustvaril mnenje. Povedali smo, da bodo strokovne službe preverile vse navedbe."