Ustanovitelj Gibanja odgovornih Dejan Steinbuch meni, da je za ponovni zagon razvoja treba spremeniti marsikaj, "zlasti vzorce, po katerih smo v vsem tem času delovali".
Gibanje je pred časom pripravilo Memorandum o odgovorni prihodnosti, v katerem pozivajo k večji odgovornosti vlade, pa tudi opozicije, sindikatov in delodajalcev za reformne procese. Steinbuch pravi, da besedilo ni nastalo čez noč, "zaskrbljenost nad dejstvom, da se kot država in družba bližamo robu", pa je odločila, da se je vse skupaj zavrtelo hitreje.
"Kličemo k razumu"
Steinbuch poudarja, da je potrebna nova družbena pogodba o najnižjem skupnem imenovalcu vsega, kar je nujno potrebno za normalno delovanje države in družbe. "Govorimo o enotnosti, o zavesti o skupnem dobrem," trdi Steinbuch in ob tem dodaja, da smo v zadnjih dvajsetih letih počasi izgubljali voljo, cilje in smisel. "Dobili smo EU, NATO, evro in avtocestni križ, toda na drugi strani nismo naredili dovolj za krepitev konkurenčnosti gospodarstva, vladavine prava, privatizacijo državnih podjetij, transparentnost pri javnem naročanju, zatiranje sistemske korupcije. Posledično smo izgubili prednost, ki smo jo imeli še pred desetletjem pred drugimi državami srednje in vzhodne Evrope," meni.
Direktor zavoda za odgovorno prihodnost rešitev vidi v spremembi vzorcev, po katerih smo v vsem tem času delovali. "Potrebne so sistemske rešitve. Zgolj nekakšno 'resetiranje' oziroma vnovična nastavitev ne bo dovolj, treba bo inštalirati novo programsko opremo in morda zamenjati tudi kak del strojne. Če tega ne bomo naredili, bo mašina 'crknila'," slikovito opisuje Steinbuch.
"Dogovor za vlado dobljena bitka, za sindikate odgovorna poteza"
Glede dogovora med policijskima sindikatoma in vlado Steinbuch pravi, da je to za vladno stran dobljena bitka, za sindikalno stran pa v prvi vrsti odgovorna poteza, s katero so se rešili gneva precejšnega dela javnosti. "Vprašanje, kdo bi bil v tem spopadu dejanski zmagovalec. Najbrž nihče." Obenem Steinbuch poudarja, da razlogov za optimizem ali veselje ni. "Dogovor s policijskima sindikatoma ne daje nobenih zagotovil, da se takšna ali drugačna blokada ne bo kmalu ponovila. V sferi politike je namreč recesijska kriza še boljši poligon za igrice, spletke in boj za oblast. In v tem zverinjaku so si zveri sumljivo podobne. Naivni bi bili, če bi si domišljati, da so se – zato, ker je pač kriza – prenehali boriti za oblast."
"Morda je zmagala razsodnost, kdo bi vedel"
Steinbuch poudarja, da bi bilo krivično krivdo valiti na sindikate. "Ne smemo pozabiti, da gre pri socialnem dialogu za tripartitni sistem, kjer sta zraven še delodajalska stran in vlada. Doslej je bil to večkrat dialog gluhih. Očitno so se bili sposobni sporazumeti šele v zadnjem hipu, morda je zmagala razsodnost, kdo bi vedel," dodaja Steinbuch.
Omejevanje sindikalne svobode po mnenju Steinbucha vsekakor ne pride v poštev. "To bi bilo namreč protiustavno, protievropsko, v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in korak nazaj v stare čase," je prepričan novinar. Obenem se zavzema za to, da bi politika morala poskrbeti, da se "možnosti za škodljiva zaostrovanja zmanjšajo do te mere, da vsakokratna vlada ne bo talec v rokah referendumskega izsiljevanja".
"Treba je zaostriti predpogoje referendumskega odločanja"
Steinbuch " izvirni greh" vidi prav v vprašanju referendumskega odločanja. Sprašuje se, ali smo kot država že dovolj zreli za odgovorno izvajanje neposredne demokracije. "Treba je zaostriti predpogoje, se pravi, preprečiti, da bi nerelevantna vprašanja sploh postala predmet referendumskega odločanja," je odločen Steinbuch.
V Memorandumu sicer predlagajo, naj se spodnja meja zbranih podpisov za vložitev pobude dvigne na 5.000 podpisov, referendum pa naj se razpiše le po odločitvi tridesetih poslancev državnega zbora ali na zahtevo najmanj 50.000 volivcev. Zavzemajo se tudi za to, da ustava in zakon o referendumu in ljudski iniciativi taksativno naštejeta področja, kjer referendum bodisi ni dopusten ali pa so za njegovo veljavnost določeni strožji pogoji.
3
