Petek, 1. 10. 2010, 7.19
9 let
Stavka se nadaljuje, nov sestanek v ponedeljek

Pogajanja so se začela v četrtek ob 15. uri. Kot je bilo v večernih urah razumeti sindikalno stran, naj bi bili blizu dogovoru, ki bi zadostoval za zamrznitev stavke, a se to ni zgodilo. Po besedah vodje stavkovnega odbora Dušana Miščevića so se pri eni od točk očitno slabo razumeli. Stavka zaenkrat ostaja v sedanjih okvirih in je v tem trenutku ne bodo zaostrili, je povedal Miščević.
Povedal je, da se pri nobeni od stavkovnih zahtev niso dokončno dogovorili, za pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij pa po njegovih besedah ni več potrebe. V sindikatih so namreč prepričani, da jim z današnjim dnem glede na veljavno kolektivno pogodbo in pogodbe o zaposlitvi pripada tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. Tega naj ne bi zadržala niti tožba, s katero vlada na sodišču zahteva razvezo od obveznosti omenjenega izplačila.
Zakaj kljub oceni, da imajo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, nadaljujejo stavko, pa Posedi odgovarja, da ostajajo še druga vprašanja, od napredovanj, eskalacije, regresa, izločanja iz javnega sektorja, do dveh novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot ocenjuje, so najbližje v pogovorih glede plačila stavke.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj poteka stavke ne želi komentirati, dokler traja. Poudarja pa, da so tisti javni uslužbenci, ki ne stavkajo, solidarni s stavkajočimi, in da konflikt med skupinami ustvarjajo mediji. Po njegovem gre za nesrečno okoliščino, saj so sindikati imeli različne ocene o stanju v državi. Kot je pojasnil, v konfederaciji skupaj z delom sindikatov, ki stavka, delijo nezadovoljstvo nad ravnanjem vlade in njenim odnosom do socialnega dialoga. Ta je namreč dodana vrednost sama na sebi, je dejal Štrukelj, ki je tudi obsodil vsakršne pritiske na stavkajoče.
Obenem je predsednik konfederacije, ki je tudi glavni tajnik Sviza, spomnil, da so se v sindikatu večinsko odločili za podpis aneksa h kolektivni pogodbi. Štrukelj je pri navajanju razlogov za takšno odločitev izpostavil veliko število pisem sindikalnih zaupnikov. V njih so po Štrukljevih besedah iz občutka solidarnosti do tistih, ki so ostali brez dela, izrazili pripravljenost, da kljub nezadovoljstvu odložijo uveljavitev pravice do uskladitve plačnih nesorazmerij. Ob tem Štrukelj priznava, da je prišlo tudi do nekaterih izstopov iz sindikata zaradi nezadovoljstva z odločitvijo sindikata.
Štrukelj pa tudi opozarja, da so s "solidarnostno gesto" pristanka na odlog uskladitve plačnih nesorazmerij želeli zavezati vlado k temu, da "nekaj svežega zraka", ki ga bo s tem dobila, nameni utrjevanju socialne države, zlasti javnega šolstva in zdravstva, in reševanju položaja najrevnejših. "Tu zahtevamo od vlade jasen odgovor, kako bo ravnala na tem področju," je dodal.
Kot je stavkovni odbor zapisal v obvestilu po seji, je namreč "s 1. oktobrom dospela pravica zaposlenih v javnem sektorju do izplačila tretje četrtine izravnave plačnih nesorazmerij, ki mora biti zato upravičencem izplačana pri izplačilu plače za mesec oktober". Če država novembra pri izplačilu oktobrskih plač ne bo "poravnala dolga do javnih uslužbencev v deležu, kot je predvideno", če torej ne bo upoštevano povišanje zaradi odprave plačnih nesorazmerij, se bodo po Posedijevih besedah ustrezno odzvali.
Kot menijo, zahteva po dvigu mase plač v takih razmerah pomeni, da si sindikati javnega sektorja jemljejo pravico odločati o nadaljnjem razvoju Slovenije brez kompasa - le s ciljem zadovoljitve lastnih interesov. "Njihove zahteve so nerazumne, nesprejemljive in dolgoročno škodljive," izpostavljajo.