Zakon, da mora biti rejenec prijavljen na stalnem naslovu matere oziroma staršev oziroma tam, kjer je nazadnje bival, prinaša nemalo zagat v realnem življenju že tako za marsikaj prikrajšanih otrok.
"Pred štirimi leti sem želela rejenca prijaviti na našem naslovu, saj so mi zavrnili sprejem v vrtec z razlago, da ni prebivalec našega kraja. Center za socialno delo (CSD) mi ni mogel pomagati, češ, v rejništvu je pač tako, to je začasen ukrep. Zato sem prosila biološke starše, da so podpisali soglasje. Tako smo stvar uredili," pripoveduje rejnica Lidija Muršič.
Na svojem naslovu je želela prijaviti še rejenko, recimo ji Maja, a se njeni starši niso odzvali na vabila za srečanje. Potem pa jo je mati odjavila z naslova stalnega bivališča. Na svojem naslovu jo je prijavila rejnica, čeprav so lahko rejenci na naslovu rejnikov prijavljeni le začasno.
Novi lastniki stanovanj s tujimi otroki
"Že od leta 2006 pošiljamo dopise na razna ministrstva, da je treba urediti vprašanje prebivanja rejencev, a se na težave teh otrok, ki jih je 1148, in še 308 takšnih, ki živijo pri svojih sorodnikih, očitno vsi požvižgajo," opozarja Vida Berglez iz Združenja Moč za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših. Paradoks je, da je večina rejencev začasno prijavljenih na naslovu, kjer prebivajo stalno, in stalno tam, kjer ne bivajo. "V veliko primerih so otroci na stalnih naslovih živeli skupaj s starši, zdaj pa so tam popolnoma tuji ljudje, ker so se stanovanja prodala ali pa so starši umrli. To je gotovo tudi v nasprotju s pravicami aktualnih lastnikov stanovanj. Na svojem naslovu imajo namreč prijavljenega tujega otroka, ki tam ne biva," opozarja Berglezova.
Prijava stalnega bivališča ne pomeni, da mora biti na tem naslovu do smrti, je pa prav, še dodaja Berglezova, da je otrok prijavljen tam, kjer obiskuje vrtec, šolo, kjer je središče njegovih življenjskih interesov. "Rejenci so brez dvoma v rejniški družini ustvarili trajne socialne in druge vezi. Po raziskavah iz leta 2003 kar 73 odstotkov rejencev ostaja v rejništvu več kot pet let. Tukaj živijo podnevi in ponoči, vključeni so v šole, vrtce, zdravstvo … Nikakor ni mogoče meniti, da vse te vezi obstajajo na njihovem še vedno stalnem naslovu," pojasnjuje.
Brez zavarovanja
In če se vrnemo za hip k rejenki Maji. "Maji je prekipelo, zato je spremenila priimek v našega. Ko je urejala spremembo na upravni enoti, je izvedela, da tudi obveznega zdravstvenega zavarovanja nima več. Mama ga je prekinila brez njene vednosti, čeprav se še šola," nadaljnje težave pojasni rejnica Muršičeva. Na Majine pritiske je CSD podal kazensko ovadbo proti materi, ona pa je še vedno brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ti otroci, meni Muršičeva, niso zaščiteni prav po nobenem zakonu, centri za socialno delo pa stvari urejajo vsak po svoje. "Majo smo seveda prijavili na našem naslovu, a zavarovanja ji ne moremo urediti, saj ne moreš biti zavarovan po tuji osebi, kar izvajalci rejniške dejavnosti smo," sklene Muršičeva.
Preživlja ga država
"Namestitev v rejniško družino je vedno začasna, zato se otroku naslov načeloma ne spreminja," težave komentirajo na ministrstvu za delo. Na naslov stalnega bivališča je vezano tudi gospodinjstvo. "Otrok z rejniško pogodbo ne postane tudi družinski član rejnikovega gospodinjstva, saj ga rejnik zakonsko ni dolžan preživljati. Sredstva za njegovo varstvo in vzgojo ter oskrbo zagotavlja država in ne rejnik," pojasnjujejo. "Če se rejnik, starši in CSD sporazumejo, da bo imel rejenec stalni naslov pri rejniku, ni zadržkov," pa so prepričani na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Če otrokovi zakoniti zastopniki, torej starši, ne izpolnjujejo svojih obveznosti – kot je to v primeru Maje – prijava stalnega naslova na naslovu rejnice ni sporna, dodaja Vesna Mitrić z MNZ.
4
