Šrot in Erjavec: Koalicija bo zdržala do konca mandata

Predsednik DeSUS Karel Erjavec pa meni, da so v vsaki koaliciji trenja in da je to normalno, želel pa bi si več neformalnih pogovorov znotraj koalicije in s predsednikom vlade. Erjavec je spregovoril tudi za Dnevnik in dejal, da "pri Triglavu ne bo pardona". Na vprašanje, kakšno je stanje v koaliciji in ali bo razpadla, je predsednik SLS Bojan Šrot dejal, da morda tako zgleda navzven. Pri prodaji dveh podjetij, ki sta v državni ali paradržavni lasti, ne gre za sistemska politična vprašanja, je poudaril. Meni še, da je ta koalicija v dosedanjem mandatu dobro delovala. "Zadnje leto mandata je vedno posebno in nekateri vidijo svojo priložnost," je pojasnil, vendar sam meni, da bo koalicija ostala do konca mandata.

Erjavec: Že ves čas povzročamo težave koaliciji

Predsednik DeSUS Karel Erjavec pa je dejal, da njegova stranka ves čas povzroča težave koaliciji. Kot pravi, je normalno, da so v vsaki koaliciji taka trenja. "Če ne bi bila, bi pomenilo, da se dogajajo stvari po ukazu, dirigirano, to pa ni namen nobene koalicije," je pojasnil. Ob tem meni, da bi bilo pri vprašanjih, o katerih imajo različne poglede, dobro, da bi se koalicija sestala in pogovorila. "Predsednik vlade premalokrat opravlja neformalne pogovore s predsedniki strank," je ocenil Erjavec.

Glede vprašanja Telekoma Erjavec pričakuje, da bo na vladi prišlo do preglasovanja in da bo Telekom prodan. "Če bi imel vpliv, pa ga nimam, bi verjetno sklicali koalicijski sestanek in bi se o tem pogovorili," je še dejal. Kot je dodal, bo z glasovanjem proti sebe opral odgovornosti za morebitni slab posel.

Šrot: V vladi je preglasovanje redko

Šrot pa meni, da "smo še v fazi, ko moramo počakati, kaj bo komisija, ki pregleduje ponudbe in se pogaja, predlagala vladi". Ta načeloma ne odloča s konsenzom, a se je redkokdaj v sedanji vladi zgodilo, da bi kaj sprejeli s preglasovanjem, je dejal. Zato v SLS pričakujejo, da se bodo glede tega vprašanja še usklajevali.

Ob tem je Erjavec dejal tudi, da se v trenutni vladi "tako rekoč ni zgodilo, da odločitev ne bi sprejeli soglasno". Šrot pa je dodal, da glede lastninjenja Triglava v vsebinskem smislu niti ni velikih razhajanj in da gre bolj za tehniko, kako to izvesti.

"Razen koalicijske pogodbe ni razloga za prodajo"

Poleg tega je Šrot še pojasnil, da so slovenske družbe danes vredne veliko več, kot so bile pred tremi, štirimi leti in da je slovensko gospodarstvo zdravo. Tudi zato se mu včasih zdi nesmiselno toliko prodati, "zlasti glede na prakso v zahodnih državah, kjer je država lastnica mnogih njihovih 'blue chipov'". Erjavec pa je še dodal, da v tem trenutku ni nujno, da bi država prodajala, saj so finance in razne blagajne stabilne. Zato razen koalicijske pogodbe ne vidi nobenega drugega racionalnega razloga za hitenje s prodajo.

Erjavec za Dnevnik: Iz Koalicije zaradi vojnega zakona ali Triglava Erjavec je v pogovoru za Dnevnikovo prilogo Objektiv dejal, da bo DeSUS uresničil grožnjo o izstopu iz koalicije v primeru sprejema takšnega zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki bi sodelavcem okupatorja omogočil pridobitev tega statusa. DeSUS pa bi po njegovih besedah iz koalicije izstopil tudi v primeru Zavarovalnice Triglav.

"Kako naj to pojasnim volivcem?"

Če bo zakon o žrtvah vojnega nasilja sprejet s takšno dikcijo, ki bi omogočila, da bi sodelavci okupatorja prišli do tega statusa, "gremo takoj iz koalicije," je zatrdil Erjavec in kot drugo navedel Zavarovalnico Triglav. "V kolikor tretjinski delež zavarovalnice ne bo šel na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nas ni več v koaliciji. Kako pa naj jaz to pojasnim svojim volivcem?"

Erjavec želi vedeti podrobnost V primeru Zavarovalnice Triglav bi DeSUS po Erjavčevih besedah zagotovo izstopil. "Pri Telekomu pa se borimo, da srebrnine ne bi prodali, če pa že, bi rad vedel, kolikšen delež bo šel za zagotovitev dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. Pri prodaji Telekoma bi si želel, da se mi natančno predstavi, za kakšno ceno, kaj je s kontrolnim deležem države in ali bo Telekom še lahko samostojno opravljal svoje funkcije," je pojasnil.

"Jaz bi koalicijo vodil bolj mehko"

Na vprašanje, kako po njegovi oceni premier Janša vodi vlado in koalicijo, je Erjavec odgovoril: "Jaz bi jo drugače. Na bolj mehek način. Večkrat bi se dobili tudi neformalno, popili bi kakšno kavico, se pogovorili, poskušali uskladiti kakšna stališča in pogledali, kateri projekti imajo možnost, da uspejo, in kateri so že vnaprej obsojeni na neuspeh."

Erjavec ne čuti, da bi premier vodil vlado na avtoritaren način, "ker vedno naredim tako, kot mislim, da je prav. Ampak mislim, da bi bilo dobro, da bi se vsaj predsedniki strank večkrat tudi neformalno pogovorili". Prepričan je, da je v koaliciji premalo komunikacije.

"Dobro se razumem z vsemi"

Na vprašanje, ali bi želel, da bi Janez Janša še en mandat vodil vlado, je Erjavec odvrnil: "To ni odvisno od mojih želja." Kot je dodal, ga na prvem mestu zanima program DeSUS. "Sodeloval bom v vsaki vladi, v kateri bom lahko uresničeval program DeSUS, se pravi da izboljšamo položaj upokojencev. Ali je to vlada Janeza Janše ali Boruta Pahorja ali Gregorja Golobiča, ni tako pomembno. Jaz se z vsemi dobro razumem."

"Pahor mora spremeniti mnenje, da so upokojenci predragi" Predsednik DeSUS se v morebitni vladi Boruta Pahorja vidi, če bodo kot stranka lahko uresničevali svoj program. "Vendar me skrbi, ker je nekoč izjavil, da so upokojenci predragi. A bo to stališče hitro spremenil, ko bo potreboval bolj stabilno koalicijo in vlado," je dodal.

Erjavec je še napovedal, da bo DeSUS na vsak način prišel v parlament in bo celo presenečenje letošnjih parlamentarnih volitev.

Ni smotrno, da prvi priznamo Kosovo"

Na vprašanje, ali naj Slovenija med prvimi prizna neodvisnost Kosova, je Erjavec za Delo odgovoril: "Ni smotrno, da smo prvi, ki bi priznali Kosovo, temveč takrat, ko bo to storila večina članic EU. Ni nam treba hiteti, čeprav predsedujemo EU." Poudaril je še, da ne verjame, da se bo koalicija o tem pogovarjala, saj se, "o mednarodnih zadevah, razen o Hrvaški, nismo nikdar pogovarjali".

"Ne moremo objektivizirati vloge Slovenije na Kosovu" Šrot pa glede priznanja Kosova meni, da mora obstajati širši konsenz. "To ni samo stvar politike, odločitve v zunanji politiki pa imajo lahko dolgoročne posledice," je pojasnil svoje stališče. V tem primeru po Šrotovih besedah ne moremo objektivizirati vloge Slovenije, "dolgo smo živeli v skupni državi, imamo del skupne zgodovine, imamo tudi močne skupnosti, tako srbsko kot albansko v Sloveniji". Šrot je še dejal, da je Slovenija s Srbijo in s Kosovom tudi gospodarsko zelo povezana. Tudi zato meni, naj Slovenija prizna Kosovo takrat, "ko bo čas, če bo čas".