Spletnega sovražnega govora veliko, obsodb malo

Na tem spletnem mestu lahko anonimno prijavite primere otroške pornografije in sovražnega govora na internetu, ki jih sodelavci Spletnega očesa po preverjanju prijave posredujejo policiji. S Kovačičem smo se pogovarjali o pogostosti sovražnega govora in učinkovitosti kazenskega preganjanja tega pojava, o ravni kulture javnega komuniciranja v Sloveniji in o tem, zakaj na spletu tako zlahka uporabljamo žaljivke. Kako ste zadovoljni z učinki vašega dela? Število spletnih prijav od začetka projekta v marcu 2007 narašča, doslej ste jih zabeležili 774. Kultura javnega komuniciranja v Sloveniji je precej nizka, relativno malo pa je bilo tudi primerov pravnomočnih obsodb zaradi sovražnega govora. Je pa sodba v enem od takšnih primerov, na forumu lendava.net, ko je bil storilec pravnomočno obsojen zaradi spodbujanja nestrpnosti do Romov, zelo zalegla. Nekaj časa so ljudje na spletu zelo pazili, kako se izražajo, uporabljali so veliko zvezdic in klicajev. Tako da kazensko pravo ima neke učinke, vendarle pa menim, da mora biti kazenski pregon tisti zadnji ukrep. Bolj dolgoročno učinkoviti so ukrepi, s katerimi postavimo standarde javnega komuniciranja, na primer tako, da spletni moderatorji opozarjajo uporabnike, usmerjajo debate, da ne spodbujajo sovražnega govora oziroma da ga skušajo ustaviti.

Zakaj ste se odločili zagnati projekt? Ljudje neradi kličejo policijo, veliko bolj so naklonjeni temu, da to storijo s pomočjo nevladne organizacije. Smo kar uspešni, saj večino prijav sovražnega govora policiji posreduje prav Spletno oko.

Sovražni govor je v javnosti izrazit prav te dni, denimo v primeru Baričevič in v parlamentarnih razpravah o družinskem zakoniku. Ob odmevnih primerih začnejo ljudje zelo hitro sproščati frustracije in pisati komentarje, ki ne samo, da presegajo mero dobrega okusa, ampak so včasih že onkraj zakona. Na ulicah in v osebni komunikaciji običajno ne kričimo drug na drugega in se ne zmerjamo z žaljivkami in če bi tudi na internetu uporabljali vsaj približno enako raven komunikacije, mislim da bi bili forumi veliko bolj berljivi, hkrati pa tudi svoboda izražanja ne bi bila okrnjena.

Kaj menite o odgovornosti medijev za sovražni govor? Vsak forum bi moral imeti moderatorja, ki postavi jasna in vnaprej določena pravila o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne. Moderiranje mora biti redno in kakovostno, moderator mora skrbeti za primerno raven razprave brez uporabe žaljivk in zahtevati argumentirano razpravo. Je pa res, da je v to treba nekaj vložiti, multimedijske hiše morajo nekoga za to najeti in plačati. To je res strošek, po drugi strani pa se mogoče splača presoditi, ali ni to bolje kot tvegati, da se z objavljenim ukvarjajo tudi organi pregona.

Morda pa nekatere v medijski krajini, v kateri je na pohodu tabloidni pristop in je ustvarjanje moralne panike nekaj vsakdanjega, sovražni komentarji na spletu sploh ne motijo? Ja, verjetno je to marsikomu v interesu. Z vulgarnostjo in agresivnostjo lahko dosežeš neko vidnost, težje jo je s kakovostno vsebino. A vseeno menim, da na dolgi rok zmaguje kakovost in ne primitivizem.

"Ljudje, ki se skrivajo za anonimnostjo, mislijo, da si lahko privoščijo karkoli" Pomočnica urednice Jane in članica Novinarskega častnega razsodišča Alma M. Sedlar: "Ljudje, ki se na forumih skrivajo za anonimnostjo, mislijo, da si lahko privoščijo karkoli, tako da je internet postal pravo gojišče sovražnega govora. Poleg premajhne ozaveščenosti skrbnikov forumov in portalov so problem tudi uredniki, ki so zaradi omogočanja sovražnega govora glede na zakonodajo lahko tudi kazensko odgovorni. Če bi jih seveda kdo preganjal. A tam, kjer ni tožnika, ni sodnika. Če bi prišlo do pravnomočne sodbe zaradi takšne objave, četudi anonimne, potem bi uredniki in skrbniki hitro začeli paziti, kaj objavljajo."

Do tožilstva pa je kritičen namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek: "Varuh že več let opozarja, da predvsem na tožilstvu premalo resno jemljejo pojave sovražnega govora. Od tožilstva smo dobili odgovor, da je treba delovati preventivno, ne pa represivno. Načeloma se s tem strinjamo, ampak če na koncu te piramide ni raziskanih kaznivih dejanj in obsodb, je tudi preventiva brez pravega učinka. To bomo napisali tudi v novem letnem poročilu varuha, ki ga pripravljamo."

Ni mogoče identificirati storilca kaznivega dejanja Spletno oko je od marca 2007 do februarja 2010 zabeležilo 774 prijav sovražnega govora. Med njimi je 97 takšnih, za katere so ocenili, da bi bili lahko kazensko preganjani. A se tožilci redko odločijo za pregon. Tako so s Spletnega očesa v obdobju od 1.3. 2009 do 13.8. 2009 policiji poslali 16 prijav, 12 jih je policija poslala tožilstvu, a ni bil začet noben postopek. Eden od glavnih problemov tožilcev je, da ni mogoče identificirati storilca kaznivega dejanja.