Soočenje dvojk na POP TV

Diplomatske note Finski Rupel zagovarja, Vajgl pa jim nasprotuje. Slovenija je po Vajglovo v bližnji soseščini v štirih letih izgubila ugled, po mnenju zunanjega ministra pa ugled Slovenije še ni bil tako visok. Na vprašanje, ali je bilo v zadevi Patria pošiljanje diplomatskih not Finski pravilen odziv, je Rupel odvrnil, da je večini Slovencev že jasno, da je bil prizadet ugled države. Zunanja ministrstva vsepovsod si po njegovo povsod po svetu prizadevajo za ugled države - tako tudi naša zunanja politika. Vajgl: Delovanje Slovenije je kopija delovanja Uzbekistana ali Ugande Ko je pojasnil Rupel, so "kolege na Finskem le opozorili, da bi bilo pri takih hudih obtožbah treba predstaviti kakšen dokaz". Druga nota pa je bila po njegovih besedah poslana, ker se je izkazalo, da država ni povsem nedolžna pri tej zadevi. Patria je, kot je dejal, namreč državno podjetje in finski uradniki so posegli v polemiko v zvezi s tem. Po mnenju Iva Vajgla pa je dejavnost ministrstva za zunanje zadeve kopija tistega, ki ga danes po njegovo izvajajo le države, s katerimi se Slovenija "ne bi želela primerjati" - denimo Uzbekistan ali Uganda. Meni, da si bo vlada s tem izstavila zelo slabo spričevalo.

Kot je še zatrdil, so vsi evropski premieri v demokratičnih državah, ki se ukvarjajo s takšnimi posli, ves čas izpostavljeni kritičnemu očesu in kritičnim člankom v medijih. "Nobenim obtožbam se ne bom pridružil, ker je to delo pravosodnih organov," je poudaril Vajgl in dodal, da se noče pridružiti tezi, ki bi prejudicirala krivdo. Po njegovo je to treba prepustiti organom, ki so v vseh državah za to namenjeni.

"Slovenija še nikoli ni imela tako visokega ugleda, kot ga ima danes" O mirnem predvolilnem dogajanju ob meji s Hrvaško je kandidat Zares med drugim dejal, da je sicer res, da je nastal nek konsenz, a tudi noben problem s Hrvaško po njegovo ni bil rešen. Slovenija je po njegovo izgubila ugled v bližnji soseščini. Zunanji minister je odvrnil, da Slovenija ni imela "še nikoli tako visokega ugleda, kot ga ima danes". Ob tem je omenil predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Evropski uniji.

V nadaljevanju je Rupel dejal, da bi glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško vztrajal na treh principih: "Da se odloča o celi meji, da se odloča v skladu s stanjem 25. junija 1991 in da se odloča po kriteriju pravičnosti". Po mnenju Vajgla pa bi se bilo potrebno najprej usesti in priti do osnove, ki bi vodila do bilateralnega sporazuma. Meni, da bi bili tudi v Evropi bolj zadovoljni, če bi se o tem dogovorili sami.

Kresalova: Z Jelinčičem nikoli ne bova na istem bregu

Predsednica LDS Katarina Kresal je v soočenju s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem dejala, da z njim in njegovo stranko ne bo nikoli "na istem bregu, ker je nestrpen ter zato, ker vse prepogosto brani hrbet vladi". "V LDS smo dosledni"," je poudarila. Obenem je dejala, da je "LDS dal najbolj kompetentne vlade do sedaj. Delal je tudi napake, ampak je ceno plačal na volitvah".

"Govorimo o sestankih, kjer so se prodajala podjetja pod mizo" Jelinčič je pri tem poudaril, da "LDS do leta 2004 ni bila prav nič dosledna" ter tudi, da je bilo največ tajkunizacije leta 2003 in 2001. "Meni očitate nestrpnost, a to ni nestrpnost, če ščitim slovenske državljane," je dejal Jelinčič. Na vprašanje, ali je v politiki korupcija in kakšen zgled so pri tem politiki, je Kresalova dejala, "govorimo o sestankih, kjer so se prodajala podjetja pod mizo". "Pri tem pa je pomembno vprašanje, ko govorimo o tem v samem vrhu. Vprašati se moramo, ali lahko vsi v sistemu delujejo brez vplivov politike," je dejala predsednica LDS. Ob tem ji je Jelinčič dejal, da od Kresalove kot od odvetnice pričakuje, da spoštuje načelo nedolžnosti. "Rad bi dobil dokaze," je dejal Jelinčič.

O primeru, ko so nekateri člani LDS pred dvema letoma Jelinčiča "obtožili, da je za vložitev zakona o Vzajemni prejel 60 milijonov tolarjev podkupnine", čeprav v trenutku za to ni bilo dokazov, je Kresalova dejala, da o teh detajlih ve največ povedati Jelinčič. "Vem pa, da poslanci niso v parlamentu zato, da bodo zagovarjali interese ene firme," je navedla. Po Jelinčičevem mnenju je bil bil takrat prvi poskus LDS, da uniči in deskreditira SNS. "Vzajemno je najverjetneje z namenom deskreditacije sprožil Kacin," je ocenil in zatrdil, da takrat ni prejel podkupnine.

Jelinčič: Bolje je, če je politik premožen Na vprašanje, ali so premožni politiki manj podvrženi korupciji, je predsednica LDS odgovorila, "da politika ni pridobitna dejavnost in da politiki dovolj zaslužijo". Tudi predsednik SNS je prepričan, da je bolje, če je politik premožen, ob čemer je poudaril, da je on sam predlagal znižanje plač poslancev. Na vprašanje, kaj bo njuna glavna naloga v naslednjem mandatu, če bo njuna stranka del vladne koalicije, Kresalova poudarja predvsem umik gospodarstva iz politike, končati privatizacijo in spremeniti zakon o RTV. Po Jelinčičevem mnenju je nujna zagotovitev boljšega standarda delavcev, in sicer s konkretno s spremembo davčnih zakonov ter sistema socialnih podpor.

Tavševa: Za revščino je kriva vlada

Barbara Žgajner Tavš (Lipa), Branko Mišič (DeSUS) in Jožef Horvat (Nsi) so odgovarjali, kako naj živi 58-letni Celjan, invalid tretje kategorije in nezaposljiv. Njegov edini dohodek je invalidska pokojnina: 342 evrov. Mesečni stroški in položnice znašajo 342, kredit pa 72 evrov, tako da mu ostane 64 evrov, da preživi. Žgajner Tavševa za revščino krivi politiko in vlado, ki jo vodi Janša. Trdi, da se je Janša iz položnic norčeval, češ da ne gre za resno zadevo. Poudarila je, da je vse hujša revščina realnost, vlada pa naj ne bi imela dolgoročnega programa za njeno odpravo.

Horvat je poudaril, da se je v mandatu te vlada povečala gospodarska rast, prav tako so višje plače in pokojnine, država je po njegovem mnenju tudi bolj socialna. Mišič se ni strinjal. ''To je umiranje na obroke,'' je dejal. Pojasnil je, da je realna plača padla, saj danes za isti denar dobimo manj. Gospodarske rasti ne zanika, ampak ga moti, ker se denar ne steka v žepe državljanov.

Žgajner Tavševa se je z njim strinjala, meni, da je rešitev v spremembi zakonodaje, ko bi se denar za nagrade menedžerjev, ''ki so iz vrst vlade'', stekal v socialno blagajno. Horvat je odgovoril, da je vlada sprejela Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki pa ga je Mišič označil za "puhel". Tudi Žgajner Tavševa se je strinjala, da je zakon le na papirju, delavci pa od njega nimajo nič.

Žerjav: Ni vse slabo v gradbeništvu

Zadnja sta se soočila Radovan Žerjav iz SLS in Patrick Vlačič iz SD. Žerjav je dejal, da ni vse slabo v gradbeništvu. "Glede šentviškega predora je odgovornost jasna. Ni dobro, da se stvari rešujejo preko sodišč,“ je dejal. Meni, da bo to predolgo trajalo. Vlačič pa meni, da je projekt šentviški predor slabo zastavljen. "Veliko aneksov kaže na to, da projekt ni dobro zastavljen,“ opozarja Vlačič. "Predpisi morajo biti jasni, da ni prostora za manevriranje,“ je dejal. Z njim se je strinjal tudi Žerjav.

Vlačič: Javna naročila morajo biti transparentna Janša je dejal, da je Žerjav edini minister, ki se je upal spopasti z gradbenim lobijem. "Nihče mi ni grozil, mojo uspešnost pa bodo ocenili drugi. V slovenskem gradbeništvu nikoli ne bo tako kot je bilo,“ poudarja Žerjav. "Javna naročila morajo biti transparentna,“ meni Vlačič. "Predsednik uprave Darsa ima strokovno funkcijo in ne politično,“ se strinjata oba. Žerjav pravi, da je res, da je SLS obvladoval omenjeni resor in dodal, da če je kdo storil napako, mora odgovarjati, ne glede na to, kdo je, še piše spletni portal 24ur.