Sonja Kos, sindikalistka, ki utegne soboto narediti za delovni dan

Sonja Kos je sekretarka Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. V petek, 5. oktobra, je vsem slovenskim sindikatom poslala elektronsko sporočilo, v katerem jih poziva, da podpišejo zahtevo za razpis referenduma o zakonu za krepitev stabilnosti bank. Tistega zakona, ki Slovenijo lahko reši zahteve za mednarodno pomoč ESM.

Kosova agitira za referendum V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije referendum menda zahtevajo zato, ker se po njihovem mnenju s sprejetjem tega zakona uvaja najdražja oblika reševanja bank, na podlagi katerega naj bi breme v celoti nosili davkoplačevalci in zaposleni v podjetjih v državni lasti. Toda to nima podlage v realnosti. Primer Delavske hranilnice, o kateri smo pisali, je eden izmed primerov, ko sindikati v javnosti govorijo eno, v praksi pa počnejo povsem drugo. Kosova v pozivu članstvu piše, da je vladna rešitev neprimerna, saj bo država prek družbe za odkup terjatev reševala napačne odločitve uprav bank in zgrešene odločitve politike. A prav Sonja Kos je, kot smo odkrili, članica nadzornega sveta Delavske hranilnice, ki si je, namesto da bi pustila kapital v hranilnici, izplačala slabih 750 tisoč evrov, nadzornikom 29.500 evrov, direktorju hranilnice pa kar 217 tisoč evrov letne plače.

Politični pedigre sindikalistke Kosove Podobno kot večina slovenskih sindikalnih voditeljev ima tudi Sonja Kos politično ozadje in, kot kažejo dejstva, tudi politične ambicije. Kosova je namreč leta 2010 kandidirala za mestno svetnico Mestne občine Ljubljana na listi SEG – Stranke ekoloških gibanj Slovenije, ki je na lanskih predčasnih volitvah nastopila skupaj z Lukšičevimi Socialnimi demokrati. Če k temu dodamo še Dušana Semoliča, člana predsedstva delavske zveze pri stranki SD, ter prvega moža Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja, ki je nekdanji zet nekdanjega predsednika države Milana Kučana, je jasno, da gre za skrajno spolitizirano agendo sindikalistov.

Vladi, ki opozarja na grški scenarij, sindikati nagajajo iz povsem ideoloških stališč. Zelo težko bi bilo namreč pojasniti resne razloge, zakaj recimo nek gumarski sindikat nasprotuje sanaciji slovenskih bank, ki so dejansko na kolenih, in zakaj sindikat šoštanjske termoelektrarne nasprotuje umiku politike iz gospodarstva. Gre za škodljive poteze sindikalistov, ki vodijo v destrukcijo lastne države.

Kam vodi škandalozno početje sindikalistov? Vladna koalicija je pred dnevi sprejela tako zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank kot zakon o slovenskem državnem holdingu. Na prvega je referendum napovedala ekipa Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije pod vodstvom Sonje Kos, na drugega pa sindikat energetike pod vodstvom Branka Sevčnikarja. Razpis referenduma bi najverjetneje pomenil hudo destabilizacijo Slovenije na mednarodnih finančnih trgih ter vnovičen padec bonitetnih ocen, kar bi najbrž ogrozilo tudi izdajo obveznic, ki jih načrtuje država. Po tem, ko so pohvalili ukrepe vlade, bi sindikati v slabo voljo spravili tudi Mednarodni denarni sklad, Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo. Blokiranje vladnega paketa reform za stabilizacijo razmer bi državo skorajda zanesljivo pripeljalo v položaj, da bi morali zaprositi za mednarodno pomoč, kar bi Slovenijo peljalo po poti Grčije. Inšpektorji mednarodne trojke, v kateri so prav predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije, namreč od Grčije ob izplačilu nove tranše mednarodne pomoči zahtevajo, da Grčija soboto uvede kot šesti delovni dan v tednu. V primeru črnega scenarija poznavalci takšnega ukrepa ne izključujejo tudi v Sloveniji. O tem je pred dnevi javno spregovorila tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter, ki je ob prihodu na ustanovno zasedanje sveta guvernerjev stalnega reševalnega mehanizma ESM v Luksemburgu omenila Slovenijo kot kandidatko za finančno pomoč iz ESM-ja.

Kakšno je stanje v Grčiji – nekaj podobnega najbrž čaka tudi Slovenijo –, je opisal grški komentator finančnega časopisa Imerisia Eftihis Pallikaris, ki je povedal, da so razmere v Grčiji, odkar je vajeti prevzela trojka, neznosne. Po tistem, ko je Grčija zaprosila za mednarodno pomoč, Grki ne odločajo skoraj o ničemer več, prebivalci pa so obubožali.

Kaj pravita vodja misije IMF in guverner Evropske centralne banke? Ključno sporočilo IMF-a, predstavniki katerega so pred dnevi obiskali Slovenijo, je, da moramo čim prej izvesti najpomembnejše strukturne spremembe, ki naj zaustavijo negativne trende. Med prioritetne naloge spadajo prestrukturiranje bank, privatizacija državnih podjetij, pokojninska reforma, reforma trga dela in stabilizacija javnih financ. V oceni stanja je vodja misije Antonio Spilimbergo zapisal, da je Slovenija trenutno sredi dvojne recesije: ima prezadolžene banke in številne strukturne slabosti.

Vlada je pripravila več reformnih ukrepov, ki vključujejo načrt za spopadanje s slabimi terjatvami, upravljanje z javnim premoženjem, nadaljnjo fiskalno konsolidacijo ter reformi pokojninskega sistema in trga dela. Hiter sprejem teh reform je bistven za reševanje trenutne krize in uresničitev gospodarskega potenciala. IMF prav tako pozdravlja ustanovitev družbe za upravljanje terjatev bank, saj so slabe terjatve, ki jih je bilo konec julija 2012 v slovenskih bankah za kar 13 odstotkov, glavni vir negotovosti in težav v gospodarstvu.

V končni izjavi misija mednarodnega finančnega sklada pozdravlja odločnost vlade, da do leta 2015 konsolidira in strukturno uravnoteži javne finance. Prav tako so bila pozitivno sprejeta prizadevanja za povečanje priliva sredstev iz evropskih skladov. Če vlada vztraja na tej poti, bi lahko s strukturno uravnoteženim proračunom od leta 2015 ohranjali javni dolg pod 60 odstotki BDP-ja in ga postopno nižali v drugi polovici tega desetletja.

Izboljšati pa je treba upravljanje javnih financ in okrepiti kakovost prilagajanja na trenutne razmere. Predstavniki IMF-a menijo, da bi v ustavo zapisano fiskalno pravilo konsolidacijo javnih financ na srednji rok še dodatno utrdilo. Predlagan poseg v plače javnega sektorja vidijo kot zelo ambiciozen, a še vedno dovolj zmeren ukrep. Podobnega mnenja so bili tudi glede zmanjšanja davka na dohodek pravnih oseb in olajšav za investicije, priporočili pa so skrbno evaluacijo učinka teh dveh ukrepov.

Nujno potrebne reforme Pred dnevi je Slovenijo obiskal tudi guverner Evropske centralne banke Mario Draghi. Po srečanju s predsednikom vlade Janezom Janšo sta javnosti sporočila, da se Slovenija z reformami še lahko izogne prošnji za pomoč. "Znižati moramo proračunski primanjkljaj, kar je vlada storila s sprejetjem proračuna za prihodnji dve leti. Stabilizirati moramo slovenski bančni sistem. Do konca leta bo družba za upravljanje terjatev, če ne bo nagajanj, operativna. Potem moramo resno pristopiti k prestrukturiranju državnega dela slovenske ekonomije. Zato je bil ustanovljen slovenski državni holding, prek katerega bo mogoče izvesti nadaljnjo pregledno privatizacijo. Ne nazadnje pa je seveda treba do konca leta sprejeti pokojninsko reformo in reformo trga dela," je naštel Janša. Po njegovih besedah bodo ti ukrepi Slovenijo zagotovo pripeljali "v varne vode, kjer bo mogoče pluti z lastnimi jadri in brez strahu, da se bo kriza v Sloveniji nadaljevala".

Odločitev, ali bo Slovenija obubožala, poteze pa bo vlekla trojka, ali pa bomo sprejeli reforme in sami odločali o svoji usodi, je zdaj očitno v rokah populističnih sindikalistov, kot so Branimir Štrukelj, Sonja Kos, Branko Sevčnikar in drugi. Tudi državljani Grčije danes spoznavajo, da so nasedli sindikalistom. Medtem ko sami izgubljajo delo, vodilni sindikalisti bogatijo. In to na račun svojih članov. Zato tudi slovenski sindikalisti na vse pretege skrivajo svoje zaslužke. Zakaj le?