Šoltes: Premier računskemu sodišču odgovoril o neodgovoru

Sodišče se bo do mnenja zakonodajne službe, kar predlaga premier, opredelilo in mu ga prihodnji teden skupaj s pričakovanjem o konkretni odločitvi glede poziva k razrešitvi, posredovalo. "Nobene ustavno-pravne dileme ni" Kot je Šoltes danes povedal v izjavi za javnost, za sodišče ni nikakršne ustavno-pravne dileme o postopkih, vezanih na poziv k razrešitvi ministra Podobnika. Na te dileme je namreč opozoril premier Janez Janša v odgovoru računskemu sodišču in predlagal, da se sodišče do teh dilem opredeli.

"Ne razrešuje premier, pač pa DZ"

Poziv računskega sodišča je po Šoltesovih besedah usmerjen premieru kot tistemu, ki lahko začne postopek za razrešitev. "Premier ni tisti, ki razrešuje in imenuje, pač pa to počne DZ. Računsko sodišče pričakuje, da premier prevzame pobudo in začne postopek o sami vsebine predloga za razrešitev," je povedal Šoltes in dodal, da se breme odgovornosti za odločitev o nadaljnjih korakih ne more prenesti na drug organ, tudi ne na računsko sodišče.

Predsednik računskega sodišča je prepričan, da bo Janša na poziv sodišča tudi vsebinsko odgovoril. "Pomen neodvisnih institucij so ravno dodatne pristojnosti, da posežejo v klasična razmerja delitve oblasti. Zaskrbljujoče bi bilo, če bi se na kakršnikoli način de facto skušala zmanjševati pristojnost računskega sodišča," je poudaril.

Računsko sodišče je izčrpalo svoje pristojnosti

Računsko sodišče je sicer s pozivom predsednika vlade k razrešitvi okoljskega ministra izčrpalo svoje pristojnosti, pri čemer se pričakuje upoštevanje poziva. Nadaljnji koraki pa v zakonu o računskem sodišču niso natančno opredeljeni, je dejal Šoltes. "Od tu dalje pa upoštevanje ali neupoštevanje poziva pomeni nošenje odgovornosti tistega, ki je pozvan, da o tem odloči."

Kot omenjeno, sodišče ustavno-pravnih dilem pri pozivu k Podobnikovi razrešitvi ne vidi. Sodišče namreč na podlagi zakona da poziv za začetek postopka odgovorne osebe organu, za katerega oceni, da lahko izvede postopek oz. začne postopek same izvršitve. "To je računsko sodišče tudi storilo. Ocenili smo, da je treba pismo za razrešitev poslati premieru, saj je on tisti, ki predstavlja vez med sodiščem in DZ, ki odloča o razrešitvi," je pojasnil Šoltes.

"Minister nosi tudi odgovornost za zakonito in učinkovito poslovanje"

Računsko sodišče po njegovih besedah ni zavezano poslati zahteve vsem organom, ki lahko kakorkoli sprožijo postopek, ampak le tistim, za katerega sodišče oceni, da lahko na najučinkovitejši način izpolni njegov poziv.

Kot je še povedal Šoltes, računsko sodišče ni zahtevalo sprožitev postopka na podlagi uveljavljanja morebitne politične odgovornosti, temveč na podlagi strokovne odgovornosti zaradi hujše kršitve dobrega poslovanja. "Minister ne nosi zgolj politične odgovornosti, temveč tudi odgovornost za zakonito in učinkovito poslovanje ministrstva, ki ga vodi," pravi predsednik računskega sodišča in dodaja, da pri ministrih ne gre za drugačno odgovornost ali izjemo.