Šoltes: Poziv je vsaj moralno zavezujoč za tistega, ki odloča

"Gre za to, da smo ugotovili pomembne pomanjkljivosti, ali če hočete nepravilnosti, ki so vplivale na učinkovitost sistema ločenega zbiranja odpadkov. Ministrstvo za okolje ni določilo ustreznega in stimulativnega sistema zbiranja komunalnih odpadkov, pa ne nazadnje tudi same politike cen ravnanja z odpadki," pojasnjuje Šoltes. "Dejstvo je, da je položaj v tem trenutku zelo slab, saj tisti, ki odpadke ločujejo, žal tudi več plačujejo …"

… kar je nenormalno in seveda nestimulativno! Jasno! Ker če bi tisti, ki odvažajo odpadke, bili primerno stimulirani tudi glede ločevanja komunalnih odpadkov, potem bi bilo manj »neločenih« odpadkov. Na tem področju bi z ustreznim sistemom oziroma strategijo omogočili velik prihranek podjetjem, ki se ukvarjajo s tovrstno gospodarsko službo, pa seveda tudi samim uporabnikom.

Ministrstvo za okolje na tem področju torej nima jasne strategije? Tudi tako lahko rečemo. Ministrstvo sicer ima nekatere dejavnosti, vendar smo na nekaterih področjih ugotovili, da ukrepi niso ustrezni in življenjski. V nekaterih primerih se »problemi« prelagajo v prihodnost, govorim o odlagališčih komunalnih odpadkov, skratka tam, kjer je treba določiti sistem ločenega odlaganja odpadkov, pa seveda za to niso jasno določene niti odgovorne osebe, tega torej preprosto ni. Tudi okoljska dajatev bi lahko bolj spodbujala graditev objektov za ravnanje s komunalnimi odpadki, pa jih na žalost ne. Ministrstvo za okolje ni pripravilo niti načrta aktivnosti, na podlagi katerega bi popravili nestimulativen sistem financiranja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, denimo embalaže, pa tudi ni določilo okoljskih dajatev, s katerimi bi spodbudil ločeno zbiranje odpadkov. Ministrstvo je res predložilo, po roku za odzivno poročilo, osnutek uredbe o okoljski dajatvi, ki pa ne odpravlja, ampak celo spodbuja »netransparentnost« sistema zbiranja okoljskih dajatev … Skratka, če ni opredeljen namen okoljskih dajatev, potem se zaradi »netransparentnega« sistema te dajatve lahko porabi v povsem druge in drugačne namene, denimo za oglaševanje ali kaj podobnega. Očitno je to prevelik problem za okoljsko ministrstvo!

Za to je konec koncev odgovoren minister Karl Erjavec? Mi smo v naši zahtevi za popravljalne ukrepe jasno naložili naloge ministrstvu, gre za kar osem nalog, ki bi vzpostavile boljši sistem. O teh zahtevah je bilo okoljsko ministrstvo seznanjeno na pripravljalnem sestanku že maja lani, MOP takrat ni ugovarjal našim zahtevam po popravljalnih ukrepih, niti ni odgovarjal ugotovitvam v predlogu našega poročila glede na to, da je bila večina ukrepov usmerjena v pripravo načrtov aktivnosti ministrstva, z opredelitvijo rokov seveda in ne nazadnje odgovornih oseb, in vsi ukrepi so bili povsem »uresničljivi« v 90-ih dneh. Okoljsko ministrstvo je imelo v rokah škarje in platno, vse bi lahko postorilo, pa tega ni storilo, niti na Računskem sodišču nismo dobili zagotovil, da se bo kaj premaknilo naprej … In ravno zato, ker je bil zadovoljivo izveden le eden od zahtevanih osmih popravljalnih ukrepov, smo izdali sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja in pozvali predsednika vlade, da začne postopek razrešitve okoljskega ministra …

Pričakujete razrešitev okoljskega ministra? Pričakujemo, da bo premier upošteval naš poziv in postopal skladno z zakonom in nas obvestil o svojih korakih. Zakon o Računskem sodišču namreč ne predvideva sankcij, ampak v neki »zreli« demokraciji se pač pričakuje, da je že poziv naše ustanove dovolj, da se izvedejo posamezni koraki. Naš poziv je vsaj moralno zavezujoč za tistega, ki mu je namenjen in ki odloča! Vsakomur pa je jasno, da je največji ocenjevalec ustreznosti ravnanja posameznega politika, tudi ministra, konec koncev javnost oziroma volivci.