Sodniki dobili na mizo predlog za 577,73 evra mesečnega dodatka

Ministrstvo za pravosodje je Sodnemu svetu prejšnji teden posredovalo predlog za dopolnitev zakona o sodniški službi, ki predvideva uvedbo 577,73 evra visokega mesečnega dodatka za opravljanje funkcije. Ta dodatek bi sodnikom pripadal za čas, ko opravljajo sodniško funkcijo, zakon pa naj bi bil obravnavan po nujnem postopku.

Predlog ne odpravlja neustavnosti plač

Po oceni Sodnega sveta predlog zakona pomeni korak v pravo smer, saj pomeni izboljšanje materialnega položaja sodnikov, vendar se z njim ne odpravlja z odločbo ustavnega sodišča ugotovljene neustavnosti plač, je na današnji tiskovni konferenci Sodnega sveta poudarila njegova podpredsednica Urška Kežmah. Prav tako po oceni Sodnega sveta predlog ne pomeni dokončne odprave ugotovljenih pravnih nesorazmerij.

Novice Ustavno sodišče: Ureditev sodniških plač je neustavna

Sodniki: Prevelik plačni razkorak med sodniki in javnimi uslužbenci

"Plače sodnikov se v obdobju od leta 2012 do leta 2020 niso usklajevale z inflacijo," je poudaril predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. To je podkrepil s primerjalnimi statističnimi podatki o plačah sodnikov in javnih uslužbencev, ki kažejo, da so se v omenjenem obdobju plače javnih uslužbencev povišale za 25 odstotkov, sodniške pa zgolj za 5,68 odstotka. Med najnižjo plačo sodnika začetnika in najnižjo plačo poslanca pa je osem plačilnih razredov, je nanizal Horvat.

"Če izvršilna in zakonodajna veja oblasti ne bosta uresničili ustavne odločbe do roka, ki ga je postavilo ustavno sodišče, to je do 3. januarja prihodnje leto, bo Sodni svet, tako smo se že odločili, vložil zahtevo na ustavno sodišče za način izvršitve ustavne odločbe. V ustavni odločbi je že zdaj zapisano oziroma so vneseni osnovni parametri, na podlagi katerih bi lahko ustavno sodišče izračunalo oziroma ugotavljalo, kakšna so nesorazmerja med plačami sodnikov in drugih funkcionarjev," je poudaril Horvat.

Neusklajenost plač je Horvat podkrepil s primerjalnimi statističnimi podatki o plačah sodnikov in javnih uslužbencev, ki kažejo, da so se v omenjenem obdobju plače javnih uslužbencev povišale za 25 odstotkov, sodniške pa zgolj za 5,68 odstotka. Med najnižjo plačo sodnika začetnika in najnižjo plačo poslanca pa je osem plačilnih razredov. Foto: Ana Kovač Spomnil je tudi na napoved Slovenskega sodniškega društva, da bodo v primeru neizvršitve ustavne odločbe na vseh slovenskih sodiščih 4. januarja protestni shodi. Če to ne bo zaleglo, pa so v društvu že ustanovili posebno skupino, ki bo pripravila vse potrebno za morebitno sodniško stavko.

Stavka kot skrajni korak

Slovenska ustava in zakonodaja sodnikom ne prepovedujeta stavke v skladu z evropskimi demokratičnimi kriteriji, je dodal Horvat. Izpostavil je tudi, da so se za stavke med drugim odločili sodniki v Španiji in na Hrvaškem, kjer so dosegli delno zvišanje plač.

Na vprašanje, kako bi potekala stavka, če bi se zanjo odločili, Horvat izpostavlja, da bi sodišča normalno delovala v nujnih zadevah, na primer tistih, ki so povezane s pravicami in interesi otrok, družine, v zadevah po zakonu o duševnem zdravju, pripornih zadevah in še nekaterih drugih. Nekaterih drugih, občutljivih zadev, kot so na primer sodni register in zemljiška knjiga, pa ne bi izvrševali.

Horvat meni, da bi bilo odločbo ustavnega sodišča mogoče uresničiti, če bi državni zbor o predlogu dopolnitve zakona o sodniški službi odločal po hitrem postopku. So pa na svetu pridobili tudi študijo Inštituta za javno upravo, ki je podal mnenje, da je mogoče vlagati odškodninske tožbe sodnikov tudi za nazaj, saj je zastaralni rok v tovrstnih primerih pet let.

Novice Švarc Pipanova še vedno verjame v pravočasno rešitev glede sodniških plač

Novice Sodniško društvo Golobu: Hočemo dodatek za sodnike in tožilce