Če bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali identitete priče nastala resna nevarnost za njeno življenje ali življenje bližnjega, lahko sodišče odredi enega ali več zaščitnih ukrepov.
Poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič je namreč pravosodnega ministra Aleša Zalarja v poslanskem vprašanju povprašal, zakaj sodišča ne poskrbijo za varnost, neprepoznavnost in zaščito priče v sodnih postopkih. Ob tem je navedel primer občanke V. M., ki je bila zaslišana kot ključna priča na Okrožnem sodišču v Kopru zoper storilca ropa. Občanka je namreč po poročanju nekaterih medijev sodišče prosila, naj jo zasliši kot skrito pričo, saj da se boji sostorilcev, ki so še vedno na prostosti, vendar sodišče njeni prošnji ni ugodilo in jo je celo soočilo s storilcem.
Ministrstvo konkretnih postopkov ne komentira
Na ministrstvu so pojasnili, da konkretnih sodnih postopkov in konkretnih odločitev sodišč ne komentirajo. So pa v odgovor na vprašanje, kdaj lahko sodnik odredi zaščito priče in kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni, opozorili na zakon o kazenskem postopku.
Med ukrepi tudi zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev
Slednji določa, da lahko sodišče zaščito priče odredi, če bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali njene identitete nastala resna nevarnost za njeno življenje. Med ukrepi, ki jih ima pri tem na voljo sodišče, so izbris vseh ali posameznih podatkov iz kazenskega spisa; označitev vseh ali nekaterih podatkov za uradno tajnost; odredba udeležencem v postopku, da morajo o posameznih dejstvih in podatkih molčati; določitev psevdonima priči; ter zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev (zaščitna stena, naprava za popačenje glasu ...).
Tovrstne ukrepe po zakonu odredi preiskovalni sodnik, in sicer na predlog državnega tožilca, priče, oškodovanca, obdolženca, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ali po uradni dolžnosti, v primeru tovrstne odredbe pa se ustrezni podatki takoj po identifikaciji in pred zaslišanjem priče izločijo iz spisa in hranijo kot uradna tajnost.
Uporaba zaščitnih ukrepov le v nekaterih primerih
Sklep o uporabi zaščitnih ukrepov lahko sicer preiskovalni sodnik izda samo po opravljenem posebnem naroku, če oceni: da je življenje priče ogroženo; da je izpovedba priče pomembna za kazenski postopek; da priča izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti; in da interes pravičnosti in uspešne izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto priče.
Na ministrstvu še pojasnjujejo, da če bi se Okrožno sodišče v Kopru odločilo za uporabo zaščitnih ukrepov za varovanje identitete priče, da ima za to na voljo vse pogoje, vključno s tehnično opremo in posebno sobo za zaslišanje skritih prič.