"Sodba v petih ali desetih letih ni sodišče in ne sojenje"

"Pravna država pomeni uveljavitev in udejanjanje prava, to, da nihče ni nad pravom, pomeni enakost pred zakonom, enakost spoštovanja človekovih pravic, pošten pravni postopek, prepoved zlorabe oblasti, prepoved retroaktivnosti in neodvisno sodstvo. To zadnje je predpogoj, da je sodstvo nepristransko."

Z besedami, ki si jih je izposodil pri evropski komisarki za pravosodje Viviane Reding, je ustavni sodnik Jan Zobec na pogovornem večeru z naslovom Pravna država, pravo in prav v organizaciji Inštituta Jožeta Pučnika odgovoril na vprašanje, kako razume pravno državo in kakšno je njeno razmerje do ustavnosti.

Omejitve ustavnega sodišča "Ustavno sodišče kot ultimativni varuh ustavnosti ne more delovati tam, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Ko gre za zlorabo oblasti, za zlorabo represivnega aparata, ne more storiti nič, saj preden zadeve pridejo pred ustavno sodišče, se lahko zgodi, da gre demokracija rakom žvižgat," pravi Zobec.

Kot je menil Bernard Brščič, ki je povezoval pogovor, je pri nas sicer formalno urejena delitev oblasti, imamo pa zato celo vrsto odločb ustavnega sodišča, ki jih ne spoštujemo. Brščiču se zdi sicer sporna pozitivistična usmeritev prava, ki je, kot je dejal, neobčutljiva za vse razen za pravne formalizme.

Za pravno državo predpogoj demokratičen nastanek oblasti Pravna država lahko temelji samo na demokratičnem procesu nastanka in izvajanja oblasti, je prepričan nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, ki meni, da sodstvo, kot ga imamo danes v Sloveniji, opredeljuje njegova preteklost.

"Ob koncu stare Jugoslavije leta 1945 smo se odrekli vrednotam evropskega pravnega sistema. Sledile so nacionalizacije, sekvestracije, dachavski procesi. Z letom 1945 smo prevzeli pravni red nekdanje države, a kakšen je bil ta pravni red, je bil demokratičen? Imeli smo dosmrtnega predsednika države. Leta 1945 so iz skupščine vrgli stranke in jih pozneje celo prepovedali."

Naše sodstvo se je razvijalo v neki drugi državi "Naše sodstvo je nastalo v 50-letnem razvoju nekdanje Jugoslavije. Preselilo se je v novo stavbo, vendar pod starimi predpisi. Zato ni čudno, da ni bilo sprememb v miselnosti sodnika. Še vedno je ideološka zavesa. Da bi lahko vzpostavili pravno državo, pravo in prav, se je treba vrniti k dediščini Evrope. V pravni zavesti potrebujemo nek korektiv," je iztočnico za razmislek ponudil Jerovšek.

Po prepričanju Zobca je popolna demokracija lahko samo diktatura večine nad manjšino, ustavna demokracija pa je tista, ki ima varovalke, da se to ne bi zgodilo. Bistveno je, tako pravi Zobec, ali je oblast pripravljena spoštovati odločbe ustavnega sodišča.

Sodba v petih ali desetih letih ni sodišče in ni sojenje A če naj bo neka država pravna država, morata biti najprej biti najprej liberalizem in svoboda, brez zadnje pravne države namreč ni.

"Weimarska republika je nastala na izročilu Rousseauja, sprevrgla pa se je v najbolj kruto obliko diktature, iz dobrega je prešla v najslabše," je spomnil nekdanji ustavni sodnik, ki ugotavlja, da Slovenija nujno potrebuje popolno moralno-etično pravno prenovo, ki se več kot 20 let po osamosvojitvi še ni začela.

"Sodba v petih, desetih ali 15 letih ni sodišče in ni sojenje," je bil kritičen Jerovšek.

Ustava kot skupek ponotranjenih vrednot Ustavo Zobec vidi kot "ubeseditev temeljnega moralno-etičnega soglasja v družbi, ki iz skupka posameznikov naredi družbo. Ustava gradi na tem, da večina ljudi ustavne vrednote ponotranji, z njimi živi".

"A ker so ustavne vrednote v resnici v konfliktu in ustava deluje idealno le, ko jo beremo, v resnici pa je boj teh med seboj tekmujočih vrednot, je tu ustavno sodišče, ki v teh sporih išče ravnotežje. S tem napolnjuje ustavnost."

Naša ustava žal ni družbena pogodba Da morajo ljudje ustavo ponotranjiti, se je z Zobcem strinjal Jerovšek, a je ob tem opozoril na vprašanje kvalitativnosti naše ustave.

"Naša ustava je pisateljska ustava, ne pa družbena pogodba, žal. Napisali smo jo na hitro, nekoliko smo se ustavili le ob nevralgičnih členih. Nastala je v razmeroma ozkih krogih, brez široke razprave. Bila je napisana po vzoru nemške ustave, izraze socialistična smo izločili, nekatere dele o človekovih pravicah pa smo prepisali iz jugoslovanske ustave."

Ne ustava, novelizacijo potrebuje slovenska družba Zobec po drugi strani meni, da slovenska ustava ne potrebuje radikalne novelizacije, a to velja za slovensko družbo. Tukaj, tako pravi Jerovšek, lahko pravniki naredijo sorazmerno malo, saj se je po njegovem vrednostni sistem slovenske države utemeljil na vrednostni delitvi na prave in neprave. "Na tiste, ki lahko vladajo in imajo ekipo, in tiste, ki te ekipe nimajo in ne morejo vladati."

Jerovšek sicer meni, da je pravni standard dokazovanja pri nas zdrsnil zastrašujoče nizko. Ob tem je omenil nedavno sodbo v zadevi Patria, kjer se mu, kot pravi, postavlja vprašanje, kako bo obrazložitev, ki je po njegovem nenavadna in česa podobnega v svoji praksi še ni srečal, sploh mogoče preizkusiti na višjih sodnih instancah.