So med nami levi fašisti?

Govor premierja Janeza Janše na shodu Zbora za republiko 8. februarja, v katerem je spremljajoče pojave t. i. ljudskih vstaj, kot so na primer metanje granitnih kock, obešenja lutk z obrazi politikov, t. i. obiski na domovih mariborskih svetnikov, hujskaški transparenti ("Vsi politiki v Barbara rov") in grafiti s pozivi h klanju kristjanov, označil za levi fašizem, je dvignil veliko prahu. Ogorčeni so bili zlasti politiki in mnenjski voditelji levega političnega pola. Za odhajajočo varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek - Travnik na primer, ki je bila pred meseci deležna kritik zaradi preveč prizanesljivega stališča njenega urada do grafita "Ubi Janšu", je bil Janšev govor političen govor, ki vsebuje elemente spodbujanja sovraštva. Ali levi fašizem obstaja ali ne? Krešejo se tudi mnenja o vsebinski točnosti oznake levi fašizem. Politični analitik Matej Makarovič tako meni, da sta si bili skrajna levica in skrajna desnica v metodah vedno podobni – v tem smislu je levi fašizem zanj popolnoma ustrezen pojem. Pritrjuje mu Matevž Tomšič, ki pravi, da so metanje granitnih kock, obešanje lutk politikov in ustrahovanje mestnih svetnikov na njihovih domovih metode, ki so jih uporabljala nacifašistična in komunistična gibanja. Nasprotno je Miha Kovač prepričan, da je očitek o levih fašistih enako prazen kot očitek o "neoliberalcih na oblasti", ki občasno prileti z leve. Poudarja, da gre pri obojem za prazni floskuli, ki imata morda določeno propagandno moč, ni pa z njimi mogoče analizirati trenutnega stanja duha v Sloveniji. Za Vesno Vuk Godino pa je zgodovinsko gledano fašizem gibanje, ki uresničuje interese kapitala. Janševa oznaka o levih fašistih zato po njenem mnenju kaže, da ne ve, kaj govori, in sploh ne ve, kaj fašizem pomeni. Britanec Johnson se sprašuje, ali je filozof Žižek levičarski fašist Oznake levi fašizem seveda ni prvi uporabil Janša. Pred meseci jo je tako uporabil Britanec Alan Johnson, sicer profesor demokratične teorije in prakse, ki je na britanski spletni strani Telegraph objavil blog, v katerem se je spraševal, ali je slovenski filozof Slavoj Žižek levičarski fašist. Na Johnsona se je nekaj dni po svojem govoru skliceval tudi Janša. Pojem levi fašizem vsekakor ni iznajdba zadnjih let, temveč je star že nekaj desetletij. Leta 1967 je znani nemški levičarski filozof Jürgen Habermas opozarjal na skrajnolevičarsko zunajparlamentarno opozicijo, ki je zagovarjala uporabo nasilja in bila protidemokratično usmerjena, ter pri tem uporabil pojem levi fašizem (nem. linksfaschismus).

Komunisti kot "rdeče pobarvani fašisti" A to ni prvo iskanje sorodnosti med skrajno desnico in skrajno levico. Dolgoletni voditelj nemških socialdemokratov Kurt Schumacher je tako leta 1930 komuniste označil za rdeče pobarvane dvojnike nacionalsocialistov oziroma nacistov. Po Schumacherjevem mnenju je komunistom in nacistom skupno sovraštvo do demokracije in navdušenje nad nasiljem. Leta 1946 pa je Schumacher, ki je bil v času nacističnega režima dolga leta zaprt v raznih koncentracijskih taboriščih, komuniste označil za rdeče pobarvane fašiste (nem. rotlackierten Faschisten).

Tudi znani avstrijski psihoanalitik Wilhelm Reich je leta 1933 v knjigi Množična psihologija fašizma (nem. Die Massenpsychologie des Faschismus) stalinizem poimenoval rdeči fašizem. Zaradi teh stališč, ki so jih komunisti označili za kontrarevolucionarna, so ga vrgli iz Komunistične partije Nemčije (KPD). Knjigo so nacisti, ko so prišli na oblast, prepovedali. Pojem rdeči fašizem dandanes uporablja tudi znani francoski filozof Bernard-Henry Levy.

Levi fašisti in desni boljševiki Sploh prve primerjave med fašizmom (skrajno desnico) in komunizmom (skrajno levico) pa so se pojavile v prvi fašistični državi, Mussolinijevi Italiji. Liberalec in protifašist Giovanni Amendola je tako iznašel pojem totalitarizem: maja 1923 je fašistom očital, da stremijo k absolutni in nenadzorovani oblasti, k totalitarnemu sistemu (it. sistema totalitario), dve leti pozneje pa je za totalitarne označil tudi staliniste (komuniste).

Tudi drugi znani italijanski protifašistični oporečnik, levi katolik Luigi Sturzo, ki je pred fašizmom leta 1924 iz Italije pobegnil najprej v London, nato pa v New York, je ugotavljal sorodnosti med komunisti in fašisti. Sturzo je tako zapisal, da je boljševizem komunistična diktatura oziroma levi fašizem, fašizem pa konservativna diktatura oziroma desni boljševizem.