Sneg prekrije (skoraj) vse

Ne samo v Sloveniji, tudi vzhodno in zahodno od nas so bili hude boje, predvsem v prometu, z občasno nezadržnim navalom snežink. Pogled na sever Francije, osrednjo in zahodno Belgijo ter večji del Nizozemske prepriča, da smo jo pri nas kljub običajnemu tarnanju nad učinkovitostjo zimskih služb še dobro odnesli: tamkajšnje prometnice so se prelevile v drsališča in zasilna parkirišča, mestni avtobusi so marsikje omagali, poleti so bili zdesetkani. Še huje se godi vzhodni obali ZDA, kjer je visoki sneg, ki mu tam še ni videti konca, domala ustavil vse življenje v prestolnici največje gospodarske sile na svetu.

Če bi to bilo pri nas …

Washingtonu se je zgodilo tisto, za kar nekateri onstran luže (pa žal tudi neredki v Evropski uniji, katere del smo tudi sami) še vedno zmotno mislijo, da se še vedno dogaja vzhodno in južno od Karavank: njihove trgovine so povsem izpraznjene zaradi paničnega ustvarjanja zalog, ki mu otežene dostave niso mogle slediti (če pa bi se to zgodilo kje drugje, bi, po preteklih izkušnjah sodeč, tamkajšnji mediji gotovo iz tega naredili sočne propagandne zgodbe).

Bele kepe z neba sicer niso nič neobičajnega za zimske mesece, kot je februar, a očitno se je zahodni svet zaradi nekaj prejšnjih milih zim razvadil in pozabil, da je sneg pač sestavni del zimskega letnega časa. Če ga zapade več, kot se to te dni dogaja v ZDA, pa je drama seveda še toliko večja.

Tudi tokrat trmasti tovornjakarji

Pri nas pravzaprav klasična zgodba: vsa mehanizacija zimskih služb je vseskozi na terenu, a mnogi mislijo, da so prav na njih pozabili (in marsikdo raje tarna, kot da bi medtem vzel lopato in očistil sneg pred svojim pragom). Avtoceste in glavne prometnice so zamašili predvsem tovornjakarji, ki nepremišljeno (ali pod pritiskom lastnika, naročnika ali morda celo lastnega adrenalina) poženejo svoje mrcine na kolesih v klance, ki jim njihova opremljenost ni kos.

Tudi vozniki osebnih avtomobilov niso odporni proti nepremišljenosti in zato ni manjkalo vozil v obcestnih jarkih, na strehi, zabitih v droge … A bodimo iskreni: vozniki ustrezno opremljenih vozil niso imeli večjih težav (če jim zgoraj navedeni le niso blokirali cest), avtoceste in glavne ceste so bile praviloma kar sproti čiščene, mestni in medkrajevni javni prevoz pa je uspešno opravljal svoje poslanstvo – slednji z največ polurnimi zamudami.

Vendarle presenečene zimske službe

Ena temnih izjem včerajšnjega še kar pretočnega dneva pa so bile Rebernice, ki so Vipavsko dolino včeraj precej oddaljile od osrednje Slovenije. Novo hitro cesto, po mnenju nekaterih krajanov preveč izpostavljeno in neustrezno izpeljano, so morali kar kmalu zapreti pod navalom sneženja, okrepljenega z izdatno mero burje, kot jo poznajo samo tam.

Edino preostalo ozko žilo, staro cesto čez Rebernice, so redno in sproti onesposabljali zgoraj omenjeni tovornjakarji. Zimskim službam pa so se nevarno zmanjšale zaloge soli: v letošnji sezoni je poraba, ki se meri v tisočih ton, že sedaj za skoraj polovico večja od celotne porabe lanske sezone, na kar niso povsem računali. Kje bo vsa ta sol končala in kako to vpliva na tla in vode, pa bomo (morda) razmišljali, ko sneg skopni, a zdaj ima prednost promet.

Vsega pa le ne prekrije

Sneg pa ni (in ne bo) prekril razprav in dilem, ki jih je sprožila smrt dr. Baričeviča. Danes utegne biti glede tega najbolj vroče vprašanje, zakaj razlike v tolmačenju sodbe Okrajnega sodišča in morebitna vloga ministra za kmetijstvo pri tem, da državno pravobranilstvo ni dobilo ustreznega pooblastila že takrat, ko se je o zdravnikovih psih odločalo po napadu na mimoidočega Tržičana Megliča. Priljubljena taktika ignoriranja in prepuščanja v zastaranje, pretek ali pozabo se pogosto uporabi, kadar zazvoni telefon in je treba kaj narediti malo drugače ali hitreje. Ali je bilo tako tudi tokrat?