Svoboda, odgovornost, varnost in človekove pravice Slovencem pomenijo največ, medtem ko imajo najbolj negativen odnos do kapitalizma in domobranstva, je pokazala raziskava Slovenski utrip.
Svoboda, odgovornost, varnost in človekove pravice Slovencem pomenijo največ, medtem ko imajo najbolj negativen odnos do kapitalizma in domobranstva, je pokazala raziskava Slovenski utrip.
V junijski raziskavi Slovenski utrip so anketirance spraševali o njihovem odnosu do različnih pojmov, ki so jih ocenjevali z oceno od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni povsem negativen, 5 pa povsem pozitiven odnos. Na prvo mesto so anketiranci postavili svobodo, do katere ima dobrih 62 odstotkov povsem pozitiven odnos, v povprečju pa so ji namenili oceno 4,2. Povsem pozitiven odnos ima dobra polovica vprašanih tudi do odgovornosti (57,6 %) in človekovih pravic (51,9 %).
Najbolj negativen odnos do kapitalizma in domobranstva
Med državo in narodom so višje ocenili slednjega, in sicer z oceno 3,7, medtem ko so državi namenili oceno 3,4. Z dobro trojko so medtem ocenili patriotizem. Med družbenimi ureditvami so najvišje postavili demokracijo (3,2), sledi socializem (3) ter najnižje kapitalizem (2,5). Med vsemi pojmi, ki so jih navedli v anketi, so sodelujoči najbolj negativno ovrednotili domobranstvo, do katerega ima slaba tretjina popolnoma negativen odnos. Do partizanstva ima medtem 19 odstotkov vprašanih povsem pozitiven odnos, največ (28,6 %) jih sicer svoj odnos do tega pojma ocenjuje s 3.
Ženske v ospredje postavljajo odgovornost in enakost, moški tekmovalnost in kapitalizem
Glede na spol imajo do odgovornosti, enakosti in multikulturnosti v povprečju nekoliko pozitivnejši odnos ženske, do tekmovalnosti in kapitalizma pa moški. Glede na starost imajo mladi bolj pozitiven odnos do svobode, odgovornosti, enakosti, človekovih pravic, reda, kapitalizma, demokracije, liberalnosti, konservativnosti, resnice, odprtosti v svet, multikulturnosti in domobranstva. Starejši imajo medtem bolj pozitiven odnos do partizanstva, anketiranci srednje starostne skupine pa do naroda in patriotizma.
Levo ali desno?
Anketirance so spraševali tudi, ali bi sami sebe uvrstili v desno ali levo politično polje. Skoraj 39 odstotkov vprašanih na vprašanje ni odgovorilo, med preostalimi bi se jih največ (19 %) uvrstilo na desno sredino, sledijo tisti, ki bi se uvrstili v levo sredino (16,6 %). V primerjavi s preteklim letom se je nekoliko povečal delež tistih, ki se uvrščajo pod desnico oz. v desno sredino, zmanjšal pa delež tistih, ki se uvrščajo v levo sredino oz. v levico.
Glede na spol ni statistično značilnih razlik, medtem ko se glede na izobrazbo tisti z nižjo uvrščajo v desnico in desno sredino, v levico in levo sredino pa srednje in višje izobraženi. Glede na spol se v desnico v največji meri uvrščajo mladi, v desno sredino anketiranci srednje starostne skupine, največji delež tistih, ki se uvrščajo v levo sredino oz. levico, pa je med starejšimi.
V anketi Slovenski utrip, ki jo izvaja fakulteta za uporabne družbene študije, je tokrat sodelovalo 907 anketirancev.
2
