Slovenska profesorica na Georgetownu: Ameriška vlada me je že večkrat vprašala za nasvet, slovenska nikoli #video

Podatki kažejo, da ni kroženja, ampak beg možganov, saj gre več mladih iz Slovenije, kot se jih vanjo vrne. Slovenija pa za raziskave in razvoj dejansko nameni manj kot pol odstotka BDP, medtem ko uspešne države za to namenijo tudi tri ali štiri odstotke, so ugotavljali udeleženci III. konference slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije.

Povprečna starost tistih, ki zapuščajo Slovenijo, se zvišuje.

Povprečna starost tistih, ki zapuščajo Slovenijo, se zvišuje.

V zadnjih letih se je letno odselilo okoli 8500 Slovencev, pri čemer je treba upoštevati, da svojega prebivališča ne odjavi vsak, torej je ta številka še večja, je opozoril Dejan Valentinčič, ki se med drugim raziskovalno ukvarja z odnosom matice do Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Navedel je, da je bilo med tistimi, ki so leta 2011 zapustili našo državo, 12 odstotkov univerzitetno izobraženih, leta 2014 pa je bilo takih 20 odstotkov. Leta 2015 se je dnevno odselilo 23 ljudi. Vrnilo naj bi se jih okoli 20 odstotkov, a o tem uradnih podatkov ni.

Na konferenci so mladi z različnih vidikov predstavili svoje izkušnje v tujini – tisti, ki še vedno zunaj študirajo, ali tisti, ki so se že vrnili v Slovenijo.


Preberite še:



Urška Velikonja pravi, da je že večkrat sodelovala z ameriškim kongresom ali vladnimi agencijami, iz Slovenije pa tovrstne pobude ne pridejo #video

[video: 63549 / Urška Velikonja]

Urška Velikonja je redna profesorica prava na Univerzi Georgetown v Washingtonu, ZDA. Tam poučuje gospodarsko in pogodbeno pravo, v raziskovalnem delu pa se ukvarja z gospodarskim kriminalom. Pravno izobrazbo je pridobila na Univerzi Harvard.

Jan Lukšič o tem, da bi večja podatkovna odprtost Sloveniji koristila. #video

[video: 63547 / Jan Lukšič]

Jan Lukšič je asistent in doktorski kandidat na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu. Ukvarja se z analizo davčnih politik in politik različnih transferjev na državni in na primerjalni meddržavni ravni. Iz ekonomije in matematike je diplomiral na Harvardski univerzi in opravil magistrski (MSc.) študij iz ekonomije na LSE v Londonu. Sodeloval je tudi pri raziskavah na Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v Londonu in na Mednarodnem denarnem skladu (IMF) v Washington D.C.

Miha Gržina se je iz tujine vrnil leta 2011, ko je na University of Hawaii končal dodiplomski študij, vmes pa delal za Bank of America, in leta 2014, potem ko je v Angliji opravil podiplomski študij.

Nasveti Miha Gržine za hitrejše vključevanje na trg dela po povratku iz tujine:

- Odločnost – treba se je zavedati svojih prednosti – Po vrnitvi iz tujine poznate kulturo, navade, jezik druge države. Delodajalci morajo prepoznati vašo dodano vrednost, zato jo morate najprej poznati sami.
- Proaktivnost – vsaj na začetku vas podjetja verjetno ne bodo iskala sama. Poskusite misliti zunaj okvirov. Cilj je, da izstopate od ostalih, ki se zanimajo za to delovno mesto.
- Mreženje – veliko se govori, kako je Slovenija majhna. Pri tej stvari je to pozitivna stvar. Za vsako dobro bilanco podjetja stojijo motivirani zaposleni. Podjetja težko najdejo dober kader. Pri povezovanju so pomembna tudi družbena omrežja, zlasti Linkedin.
- Prilagodljivost – ni nujno, da prvo delovno mestu popolnoma ustreza tistemu, kar ste si želeli. A če nudi razvoj v smeri idealne kariere, je to dobro. Treba je ostati odprt za novo.

[video: 63548 / Miha Gržina]

Bolj aktivni bi morali biti tudi delodajalci

Pri vračanju slovenskih znanstvenikov iz tujine bi morali biti bolj dejavni tudi delodajalci, meni Gala Pavlin, ki je študirala na Dunaju, zdaj pa vodi nepremičninsko družbo Ilirika nepremičnine. Delodajalci v Sloveniji bi se morali zavedati, kaj ponujajo in ob poznavanju ponudb v tujini izpostaviti svoje prednosti.

Po njenem mnenju so prednosti zlasti: razmerje med plačo in življenjskimi stroški, vrtoglave cene najemnin v tujini, urejen socialni položaj in zdravstvo, cenejše prostočasne dejavnosti, krajši delovniki, življenje v domačem okolju.

Maruška Strah se je po končani osnovni šoli odločila za nadaljevanje svoje izobrazbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu, kjer je bila del prve generacije Kugy razreda, ki je združeval dijake iz Slovenije ter dijake slovenske manjšine iz Italije in Avstrije. Po zaključku šolanja se je odločila nadaljevati študij v mednarodnem okolju ter se odločila za študij mednarodnih odnosov in medijskih komunikacij na Webster University na Dunaju.

Mladim, ki se odločajo za šolanje v tujini, je svetovala predvsem, da preverijo akreditacijo izobraževalne ustanove, na katero se želijo vpisati. Ključno je, da je tuja izobraževalna institucija javno priznana kot del šolskega sistema dotične države, je poudarila. Ob upoštevanju tega sama nikoli ni imela težav pri priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe v Sloveniji.

Sorodne vsebine

Komentarji

19
  • Nikoniko1 / 05.07.2017. ob 08:12

    To so rezultati levičarskih vlad. Take vlade se bojijo sposobnosti mladih, ker bi le ti ogrozili obstoj vsporedne mafijske države rdečih stricev. Na parlamentarnih zaslišanjih so praktično povedali, da se nič ne spomnijo ali da nič ne vedo.

  • stanly / 05.07.2017. ob 08:38

    levaki za svoje vladanja ne potrebujejo pametne in visoko izobražene mlade Sloveence iz tujine, saj bolj cenijo zveste ovce, ki so njihovo trobilo in orodje vladanja doma

  • Nikoniko1 / 05.07.2017. ob 08:14

    Tukaj bi nekateri komentatorji na vsak način bili radi vsegliharski. Ne, razlika je in to ogromna med domoljubimi desnimi in jugo levimi.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano