SiolNET. Novice Slovenija
9,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji otroke še vedno zapiramo na zaprte psihiatrične oddelke za odrasle

9,73

termometer

Okrogla miza otroci
Foto: Matej Leskovšek

Lani je bilo na zaprtih psihiatričnih oddelkih za odrasle zaprtih sto otrok. V Sloveniji imamo velik porast duševnih motenj, vedno več je tudi 18-letnikov s hudimi motnjami.  

Lani smo na zaprte oddelke zaprli sto otrok

Na okrogli mizi Ali smo dovolj občutljivi za stiske otrok, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, je Leonida Zalokar, ravnateljica vzgojnega zavoda Planina, povedala, da je bilo samo lani sto otrok, starih tudi le devet let, zaprtih na zaprtem oddelku za odrasle. Tudi Zalokarjevo so kot otroka poslali v vzgojni zavod.

Varuhinja opozarja, a …

Na ta problem že več let opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v svojem letnem poročilu: "Tudi letos, kot že nekaj let, žal neuspešno opozarjam na težave pri obravnavi otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in tudi otrok s hudimi psihiatričnimi težavami, saj zanje še vedno ni ustreznih namestitvenih zmogljivosti za nudenje ustrezne pedopsihiatrične strokovne pomoči."

"Obljubili so nam, da bomo varovani oddelek za otroke in mladostnike dobili leta 2017," je povedala Hojka Gregorič Kumperščak, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije in otroška psihiatrinja. "Obljubili so nam, da bomo varovani oddelek za otroke in mladostnike dobili leta 2017," je povedala Hojka Gregorič Kumperščak, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije in otroška psihiatrinja. Foto: Matej Leskovšek

V naši državi se že desetletja spopadamo s problematiko nezadostne, nemalokrat pa tudi popolnoma odsotne pedopsihiatrične pomoči posebej ranljivim otrokom in mladostnikom ter s težavami z namestitvami v (ne)ustrezne ustanove.

Ne gre le za pedagoški problem

Varuh namreč že vrsto let opozarja odgovorne, da obravnava otrok in mladostnikov s težavami na področju duševnega zdravja in pridruženim heteroagresivnim vedenjem ni zgolj pedagoški problem: "Ti otroci in mladostniki prepogosto ostanejo pred zaprtimi vrati ali jih izključijo iz zavodov, šol oziroma se znajdejo na zaprtih oddelkih psihiatričnih ustanov skupaj z odraslimi pacienti."

"Vse poteka prek izobraževalnega sistema. Kaj pa tisti otroci, ki ne hodijo v šolo? Tem sploh ne moremo pomagati," je izpostavila Irena Velič, strokovna sodelavka Centra za socialno delo Šiška. "Vse poteka prek izobraževalnega sistema. Kaj pa tisti otroci, ki ne hodijo v šolo? Tem sploh ne moremo pomagati," je izpostavila Irena Velič, strokovna sodelavka Centra za socialno delo Šiška. Foto: Matej Leskovšek

Na okrogli mizi so poleg Zalokarjeve sodelovali še France Rogelj, ravnatelj Mladinskega doma Malči Beličeve, Hojka Gregorič Kumperščak, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije, in otroška psihiatrinja in Irena Velič, strokovna sodelavka Centra za socialno delo Šiška.

Pravočasen odziv preprečuje hude duševne motnje

Večina udeležencev je ugotavljala, da je največja težava v Sloveniji pravočasno odkrivanje stisk otrok. Pri 16 ali 17 letih je lahko stanje že precej resno, ko se srečujemo s čedalje hujšimi čustvenimi in duševnimi motnjami. Če bi se odzvali pravočasno, se te stiske ne bi razvile v hude motnje.

65-odstotni porast duševnih motenj

Irena Velič iz CSD Šiška opozarja, da šole ne sporočajo pravočasno, kaj se dogaja z otroki. Prav tako se zdravniki bojijo povedati, kaj opažajo. Gregorič Kumperščakova je dodala, da se te težave potem stopnjujejo, saj imamo v Sloveniji 65-odstotni porast duševnih motenj, zlasti pri tistih, na katere vpliva okolje. Motnje, odvisne od genetike, ostajajo na enaki ravni.

Zanimivo je, da se v Sloveniji starostna meja za duševne motnje niža, zlasti pri depresiji. Dokaz za nedelovanje sistema Zalokarjeva vidi tudi v tem, da imamo vedno več bolnih, hkrati pa je vedno več 18-letnikov s hudimi motnjami, za katere nihče ni vedel, da imajo težave.

Tudi Leonida Zalokar je bila v vzgojnem zavodu Jarše: "V zavod sem prišla s 13 leti izstradana in polna modric. Nihče prej ni vedel, kaj se dogaja pri nas doma. Zavod je bil moja rešitev, čeprav so v njem delali tudi taki vzgojitelji, ki nikoli ne bi smeli tam delati. Tudi vinjeni." Tudi Leonida Zalokar je bila v vzgojnem zavodu Jarše: "V zavod sem prišla s 13 leti izstradana in polna modric. Nihče prej ni vedel, kaj se dogaja pri nas doma. Zavod je bil moja rešitev, čeprav so v njem delali tudi taki vzgojitelji, ki nikoli ne bi smeli tam delati. Tudi vinjeni." Foto: Matej Leskovšek

Zadnja analiza iz leta 1982

Najbolj kritična je bila Zalokarjeva, ki je velik del krivde zvalila na politiko, saj se po njenem mnenju predloge zakonov prevečkrat preprosto pospravi v predale takoj, ko se zamenja ta ali ona vlada, in vse se začne na novo. Kot dokaz za odsotnost kakršnegakoli sistema je navedla, da je bila zadnja analiza vzgojnih zavodov narejena leta 1982.

Disfunkcionalnih družin v naši okolici je precej. V Sloveniji ima okoli 200 tisoč ljudi težave z alkoholom, kar pomeni približno toliko družin in še več otrok v njih. Zato je zgodnje odkrivanje težav ključno, za kar smo odgovorni vsi, od vrtcev in šol do sosedov in prijateljev.

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi evropska poslanca Tanja Fajon in Franc Bogovič, ki sta bila nad predstavljenim stanjem presenečena, nista pa nakazala nobenih konkretnih rešitev.  

Bučko

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je pred okroglo mizo Ali smo dovolj občutljivi za stiske otrok v sklopu filmskega festivala Liffe predstavila film Bučko (Ma Vie de Courgette), ki je nominiran za filmsko nagrado LUX. Film odpira več različnih tragičnih okoliščin, v katerih se lahko znajdejo otroci (alkoholizem staršev, droge, depresija, samomorilnost).

Komentarji

27

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mimi129 / 19.11.2016. ob 10:27 +4 0

    Ja, diskunkcionalnih družin je veliko, vendar se ta problem pometa pod preprogo. Šole, ki bi tu prve morala ukrepati, se temu elegantno izognejo.Sprašujem se, čemu služijo šolske svetovalne službe- zgolj poklicnemu usmerjanju ?

    +4 0
  • PrimorskiIstran / 19.11.2016. ob 12:02 +3 0

    Če ima 200 tisoč ljudi težave z alkoholom, potem pomeni, da ima skoraj 200 tisoč družin težave z alkoholom. S cigaretami delajo doktorske dizertacije kako jih umakniti, alkohol pa skoraj tabu tema, da ne omenjam ceno, ki za najslabšega odštejemo 1,5 EUR za dva litra.

    +3 0
  • prerok / 19.11.2016. ob 15:01 +3 0

    Glede na razmere v državi postajamo vse bolj druga Afrika.

    +3 0
delitve: 431
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin