Slovenija prva v Evropi glede ureditve lobiranja

Raziskava Transparency international (TI) je zajemala 19 držav in tri evropske institucije - Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet Evrope. Danes objavljeno poročilo jim daje povprečno oceno zakonske ureditve lobiranja 31 odstotkov. To oceno črpa iz treh parametrov: transparentnosti, integritete in enakosti dostopa.

Slovenija edina poleg EK presegla 50-odsotni prag Slovenija se je po izsledkih raziskave TI z rezultatom 55 odstotkov uvrstila na prvo mesto in je poleg Evropske komisije edina presegla 50-odstotni prag. Transparentnost in integriteta sta ocenjena 58-odstotno, enakopravnost dostopa pa na 48 odstotkov.

Organizacija ugotavlja, da ima slovenska zakonodaja urejen nadzor, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije javne uslužbence zavezuje k poročanju o stikih z lobisti. Tako javnosti zagotavlja informacije o tem, kdo in za koga lobira ter s kom je v stiku.

Dobra zakonodaja, šepa pri njenem uresničevanju Hkrati pa opozarja, da sistem pokriva poklicne, registrirane lobiste, medtem ko zanemarja širok spekter drugih, ki želijo vplivati na politiko države. Tudi sicer je izvajanje predpisanega obveznega poročanja pomanjkljivo, zlasti na ravni lokalnih skupnosti. Mnogi javni uslužbenci namreč stikov ne prijavljajo, za to pa so le redkokdaj kaznovani.

Dobra ocena zakonske ureditve pa še ne pomeni, da je transparentnost lobiranja dobra, opozarja generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria. "Sama transparentnost lobiranja v Sloveniji je izjemno slaba, kar je Transparency International (TI) Slovenia izpostavil že v decembra objavljenem poročilu." Po njegovih besedah so zakonski okviri pomanjkljivi, neprimerni in neučinkoviti v praksi. Kot je dodal, dejstva kažejo, da je v praksi prevladujoče netransparentno lobiranje, s tem pa zlorabe in korupcija.

Opozorila Evropi Medtem pa poročilo Evropo opozarja, da še nima primerne zakonodaje glede lobiranja, kar odpira vrata za korupcijo, zato je TI evropskim institucijam izrekla opozorilo, da morajo sprejeti "robustna lobistična pravila, ki bodo zajela široka območja lobistov, ki neposredno ali posredno vplivajo na politične odločitve, politike ali zakonodajo".

Med državami, zajetimi v poročilo, jih ima sicer samo sedem lobistično zakonodajo ali ureditev, poleg Slovenije še Avstrija, Francija, Irska, Litva, Poljska in Velika Britanija.