To so Slovenci, ki zasedajo visoke položaje v tujini

Odvetnik iz Grosupljega in predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin se bo na potegoval za mesto predsednika Uefe. Gre za enega najprestižnejših položajev v nogometu in športu nasploh, ki mu še nikoli nihče od Slovencev ni bil niti blizu.

Ob robu kandidature Čeferina, ki bi nasledil legendarnega Michela Platinija, smo sestavili nabor slovenskih funkcionarjev, ki zasedajo visoke položaje na različnih inštitucijah. Funkciji sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice in sodnika Evropske unije (EU) Slovencem sicer pripadata po ključu članstva v EU.

Le še en protikandidat

Volitve bodo 14. septembra v Atenah. Po odstopu Španca Angela Marie Villarja od kandidature ima Čeferin le še enega protikandidata, Nizozemca Michaela van Praaga. Sodeč po izraženi podpori različnih nacionalnih zvez ima predsednik NZS že zadostno število glasov za zmago. Glasovalo bo 55 članic Uefe.

Slovenci na vplivnih funkcijah

Marko Bošnjak, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice 

Foto: Matej Leskovšek Marko Bošnjak je od letošnje pomladi slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki nadzoruje spoštovanje Evropske konvencije za človekove pravice in temeljne svoboščine v 47 državah Sveta Evrope. 42-letni pravni strokovnjak je bil v preteklosti višji znanstveni sodelavec inštituta za kriminologijo in svetovalec ustavnega sodišča v najzahtevnejših kazenskih zadevah. 

Bošnjak prihaja iz odvetniških vod. Pred imenovanjem za sodnika na ESČP je delal v odvetniški družbi Čeferin. Bil je zagovornik obtoženih v nekaterih najbolj znanih kazenskih primerih v državi. Branil je "balkanskega bojevnika" Dragana Tošića, padla tajkuna Igorja Bavčarja in Tomaža Lovšeta ter župana Borisa Popoviča in Franca Kanglerja. Kot poudarjajo njegovi službeni kolegi, ima Bošnjak kot pravnik veliko širino, ne samo na kazenskem, temveč tudi na drugih področjih. "Absolutno se mu vidi, da je poznavalec kazenskega in ustavnega prava, in sicer tako v teoriji kot v praksi," ga je opisal njegov službeni kolega Uroš Pogačnik.  

Tomaž Vesel, predsednik komisije za revizijo in skladnost pri Fifi

Od letošnjega poletja pomemben položaj v Mednarodni Foto: Bor Slana nogometni zvezi (Fifa) zaseda Tomaž Vesel, ki je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost. Gre za neprofesionalno funkcijo. Vesel je ob tem predsednik računskega sodišča, na čelo katerega je prišel pred tremi leti. S to inštitucijo ima veliko izkušenj, saj je bil diplomirani pravnik pred tem skoraj desetletje namestnik predsednika. Vesel ima tudi bogate mednarodne izkušnje kot svetovalec za področje revizije.

Zaradi vseh nepravilnosti in korupcijskih afer, v katerih se je Fifa znašla v zadnjem obdobju, sta transparentnost in zavezanost legalnim ter legitimnim normam pri upravljanju in vodenju še toliko pomembnejši in pod drobnogledom. Povrnitev zaupanja v organizacijo je eden ključnih ciljev predsednika Giannija Infantina.

Janez Kocijančič, v. d. predsednika Evropskega združenja olimpijskih komitejev 
 
Foto: Vid Ponikvar Slovenski športni funkcionar z najbolj pestro kilometrino je brez dvoma Janez Kocijančič. Potem ko je brazilska policija zaradi suma preprodaja olimpijskih vstopnic pretekli mesec aretirala Irca Patricka Hickeyja, opravlja celo vlogo vršilca dolžnosti predsednika evropskega združenja olimpijskih komitejev (EOC), sicer pa je bil vrsto let podpredsednik tega celinskega olimpijskega združenja.

Že kar tri desetletja in pol pa ima 74-letni pravnik s pestro biografijo v politiki in gospodarstvu vidno vlogo tudi pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Vse od leta 1981 je namreč član predsedstva te krovne športne organizacije. V zadnjih šestih letih ima tudi status podpredsednika odločevalnega organa panožne zveze, ki pod svojo streho združuje smučarje, skakalce, tekače, kombinatorce in deskarje. Kocijančičeva položaja pri FIS in EOC imata nepoklicno priponko. Podobno je veljalo za Olimpijski komite Slovenije, katerega predsednik je bil kar 23 let.

Tjaša Andrée-Prosenc, podpredsednica Mednarodnega športnega arbitražnega sodišča v Lozani

Foto: STA , Tjaša Andrée-Prosenc je uspešno povezala športno in poklicno udejstvovanje ter se zavihtela do vidnega položaja pri Mednarodnem športnem arbitražne sodišču s sedežem v Lozani. Tam ni le slovenska predstavnica, temveč kot ena od dveh podpredsednic tudi članica predsedstva.

Arbitražno športno sodišče se je v zadnjih letih uveljavilo kot zadnja točka, na kateri športni akterji iščejo svojo pravico, potem ko so bili neuspešni v okviru svojih panožnih športnih zvez. Andrée-Prosenčeva je članica vodstvenega telesa, za kar pa ni zahtevana stalna službena prisotnost v Lozani. Zato nekdanja umetnostna drsalka in kotalkarica ter dolgoletna članica izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije kot odvetnica še naprej službuje v Ljubljani.

Marko Ilešič, sodnik sodišča EU in predsednik petčlanskega senata pri tem sodišču

Foto: STA , Profesor prava Marko Ilešič je od maja 2004 sodnik na sodišču EU v Luksemburgu, ki nadzira zakonitost aktov inštitucij EU, skrbi za izpolnjevanje obveznosti iz pogodb in razlaga pravo EU, kadar ga za to prosijo nacionalna sodišča držav članic. Ilešiča je državni zbor za tretji zaporedni mandat sodnika predstavnika Slovenije potrdil marca lani. Svojega člana v sodniški sestavi ima namreč vsaka država EU. Od oktobra lani je tudi predsednik enega od desetih petčlanskih senatov na sodišču.

69-letni Ilešič je član različnih mednarodnih pravniških društev, Zveza društev pravnikov Slovenije mu je pred leti podelila nagrado za življenjsko delo.

Ilešič je velik ljubitelj nogometa. Bil je zadnji predsednik nogometne zveze nekdanje skupne države, velik pečat je skupaj s Tonetom Frantarjem in Rudijem Zavrlom pustil tudi v Nogometni zvezi Slovenije, kjer je od lani častni član. Ilešič govori več tujih jezikov. V uradni predstavitvi ob lanski kandidaturi je navedel, da jih govori trinajst, sam pa pove, da zmore predavati v osmih.