Školč in Lahovnik obstruirala sejo OZP o veleposlanikih

Seja OZP je bila kljub obstrukciji Školča in Lahovnika sklepčna. Školč: Vlada je kršila običaj LDS je že v torek zahteval umik točk o imenovanju novih veleposlanikov z dnevnega reda seje. Školč je na novinarski konferenci, na kateri sta nastopila skupaj z Lahovnikom, ponovil, da je LDS omenjeno zahtevo podal zaradi načrtovane spremembe zakona o zunanjih zadevah, ki predvideva večjo stopnjo profesionalizacije diplomatske mreže. Ponovno je opozoril, da menjava veleposlanikov pred volitvami ni smiselna in ob tem spomnil na stališče predsednika republike Danila Türka. LDS je danes po njegovih besedah podal še en razlog - vlada naj bi po vsej verjetnosti kršila običaj, saj naj bi za tri kandidate še pred današnjim zaslišanjem pred OZP pridobila agremane držav, kamor naj bi bili ti kot veleposlaniki napoteni.

Lahovnik: Vlada naj upošteva stališče predsednika države

Lahovnik je poudaril, da se je za obstrukcijo odločil predvsem zaradi napovedi predsednika republike, da imenovanj novih veleposlanikov ne bo podpisal pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Po njegovem mnenju bi morala vlada upoštevati stališče predsednika države, sicer nastopi nerodna situacija - v tujino so poslane zahteve za agremane, čeprav je predsednik napovedal, da imenovanj do volitev ne bo podpisal.

Po navedbah Školča se sedaj v procesu imenovanja novih veleposlanikov ignorira tako predsednika države kot odbor državnega zbora in se izvaja "izsiljene postopke", ki Slovenijo postavljajo v neroden položaj, v neugodnem položaju pa bodo po njegovem mnenju tudi sami diplomati.

"Vlada želi vse zaslužne ljudi zaposliti v tujini"

Po mnenju Školča gre za politizacijo diplomatske mreže, to je, da želi "vladna večina pred volitvami vse zaslužne ljudi zaposliti v tujini". Zato bo tudi v četrtek in v prihodnje, ko ima OZP na dnevnem redu imenovanje veleposlanikov, zahteval umik teh točk z dnevnega reda.

Imen kandidatov za nove veleposlanike Školč in Lahovnik nista komentirala, saj gre za tajen postopek, so pa, kot je dejal Školč, med njimi "zagotovo sporna" imena, ki ne ustrezajo definiciji za veleposlanika po novem zakonu o zunanjih zadevah.

Jerovšek: Marginalne opozicijske stranke niso dovolj državotvorne Predsednik OZP Jožef Jerovšek (SDS) je v izjavi za medije obstrukcijo LDS in Zaresa komentiral z besedami, da "bolj marginalne opozicijske stranke na tem segmentu niso dovolj državotvorne". Izrazil je zadovoljstvo, da takšna nedržavotvornost ni prisotna pri vseh opozicijskih strankah.

"Popolnoma porušen redosled in običajna diplomatska praksa"

Odbor po njegovih besedah opravlja delo, ki je predvideno po zakonu o zunanjih zadevah in običajni diplomatski praksi. Ali bo predsednik republike imenovanja podpisal šele po volitvah, je po besedah Jerovška "njegova avtonomna odločitev".

Če pa bi sprejeli tezo opozicije, da se z imenovanji novih veleposlanikov počaka na čas po volitvah, bi bil po Jerovškovih besedah "popolnoma porušen redosled in običajna diplomatska praksa". Ob tem je spomnil, da so nekaterim veleposlanikom zaradi predsedovanja podaljšali mandate. Jerovšek je tudi poudaril, da so predlogi z MZZ na nek način že v skladu s predlogom zakona o zunanjih zadevah, ki predvideva, da bi lahko mesto veleposlanika zasedali le karierni diplomati.

Odzvali so se tudi na zunanjem ministrstvu in v sporočilu na svoji spletni strani poudarili, da sta tokrat MZZ oz. vlada za veleposlanike predlagala karierne diplomate. Edino v enem primeru gre za diplomata, ki je že bil veleposlanik in deluje na področju zunanje politike, vendar v tem trenutku ni zaposlen na MZZ. Tokratni predlogi so pripravljeni v pričakovanju sprememb zakona. Kot so pojasnili, je MZZ zaprosil za agremane v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961. "V tem trenutku še nimamo agremanov, vendar jih pričakujemo - v skladu z običajno prakso - v toku letošnjega poletja," so dodali.

Agrema MZZ za veleposlanike od leta 2002 Trditve, po katerih naj bi zaradi vnaprejšnje zahteve agremana šlo za omalovaževanje DZ oziroma poslancev, so na MZZ označili za nesmiselne. Ta praksa je v veljavi vse od leta 2002. MZZ je tako prošnje za agremane pred pogovori v OZP pošiljalo tudi za veleposlanike, kot so Magdalena Tovornik (Francija, 2002), Ivo Vajgl (Nemčija, 2002), Peter Bekeš (Hrvaška, 2002), Iztok Mirošič (Velika Britanija, 2004), Milan Orožen Adamič (Hrvaška, 2005), Miroslav Luci (Srbija, 2005).

"Trditve o politizaciji diplomatske mreže so neresnične" Po navedbah MZZ ne gre za izsiljene postopke, kot je dejal Školč, ampak za spoštovanje zakona, konvencij in diplomatske prakse. Glede na odločitev ministrstva oziroma vlade, da izbira kandidate iz vrst poklicnih diplomatov, so trditve o "politizaciji diplomatske mreže" neresnične. Ministrstvo teži k dosledni profesionalizaciji in izbira diplomate, ki uspešno delajo na MZZ ter so se s svojo strokovnostjo in zavzetostjo še posebej izkazali v času predsedovanja Slovenije Evropske unije, so poudarili na MZZ.