Sobota, 2. 9. 2023, 22.40
1 leto, 3 mesece
Škoda v podjetjih po poplavah verjetno z devetimi ničlami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Med posebej prizadetimi podjetji so KLS Ljubno, TAB Mežica, BSH Hišni aparati, Cablex-M, Bisol, enota Cinkarne Celje v Mozirju in Thermana Laško (na sliki poplavljeni Prebold z objekti podjetja Bisol).
Mineva mesec dni od silovitega deževja, ki je povzročilo eno najbolj katastrofalnih ujm v Sloveniji. Ekstremno vreme je že julija s točo in močnim vetrom povzročalo težave, nato pa je državo prizadelo še obilno deževje, ki je povzročilo obsežne poplave in sprožilo številne plazove. Še vedno poteka ocenjevanje škode, ki bo podlaga za obnovo in sanacijo. Med prizadetimi so tudi številna velika podjetja. "Prve ocene škode, ki smo jih naredili na osnovi anketno pridobljenih informacij s terena, so se gibale okoli 430 milijonov evrov, kar je vključevalo tudi izgubo prihodka," so povedali na Gospodarski zbornici Slovenije. Vendar pričakujejo, da bo končni obseg škode v gospodarstvu mnogo višji in bi lahko presegel milijardo evrov.
Nekoliko natančnejši obseg finančnih posledic bo znan v prihodnjem tednu, ko bodo znane ocene škode za predplačila, ki so jih podjetja, ki potrebujejo predplačilo, ministrstvu za gospodarstvo morala posredovati do petka. Sicer pa bodo bolj jasne številke znane po 20. septembru, ko se izteče rok za oddajo prijav škode za gospodarske družbe.
Med težko prizadetimi podjetji so KLS Ljubno, TAB Mežica, BSH Hišni aparati, Cablex-M, Bisol, enota Cinkarne Celje v Mozirju in Thermana Laško.
Po besedah izvršnega direktorja KLS Ljubno Sama Mirnika pred dnevi za TV Slovenija jim je voda povsem uničila opremo in robote, kar pomeni med 1,3 in 1,8 milijona evrov škode, a skupaj bi škoda lahko presegla celo sto milijonov evrov. Izpad njihove proizvodnje predstavlja zavoro pri delovanju avtomobilske industrije po svetu.
Deset- ali večmilijonsko škodo so utrpeli tudi v podjetju TAB Mežica, kjer so del proizvodnje naročil prenesli v Severno Makedonijo, kjer imajo podružnico.
Zavarovalnice: Popis škode še traja, natančnih ocen še nimamo
Na zavarovalnicah smo se pozanimali glede obsega škod, ki so jih prijavila podjetja. Konkretnih imen družb iz razumljivih razlogov – varovanja poslovne skrivnosti – ne navajajo. Na zavarovalnici Wiener Städtische pa so nam povedali, da na podlagi do zdaj prejetih prijav in podatkov ocenjujejo, da bo škoda pri podjetjih znašala skupno do deset milijonov evrov.
V zadnjih neurjih so zabeležili več kot 80 škod na nepremičninah podjetij, pri čemer imajo nekateri večji zavarovanci škode na številnih objektih. Skupno število poškodovanih nepremičnin tako močno presega število 200, so sporočili.
Podobno številko glede obsega trenutno ocenjene škode na nepremičninah navajajo tudi na zavarovalnici Generali.
Z zavarovalnic tudi sporočajo, da prijave škod še vedno potekajo. "Gre za katastrofalne razmere in posledice ogromnega obsega, zato je za zdaj vsekakor prezgodaj govoriti o končni oceni škode," pojasnjujejo na Zavarovalnici Sava.
"Pričakujemo več tisoč prijav škod na premičninah in nepremičninah, kar se nanaša tako na fizične osebe kot podjetja, škoda je v obeh skupinah zavarovancev obsežna," pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.
Zavarovalnice sporočajo, da prijave škod še vedno potekajo. "Gre za katastrofalne razmere in posledice ogromnega obsega, zato je za zdaj vsekakor prezgodaj govoriti o končni oceni škode," pojasnjujejo na Zavarovalnici Sava (fotografija je simbolična).
Malo ali nič zavarovani
Na Siolu smo že pisali, da številni prizadeti v ujmah niso imeli sklenjenega nobenega zavarovanja za svoje premoženje. Na to težavo je opozorila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, kjer sicer s podatkom o zavarovanju prizadetih podjetij ne razpolagajo in jih v anketnem vprašalniku o tem niti niso spraševali.
Zavarovalnice temu vsekakor pritrjujejo. "Zavarovanost je kljub zavedanju o potencialnih nevarnostih marsikje še vedno prenizka. Ocenjujemo, da je delež podjetij, ki so ustrezno zavarovana proti škodam zaradi poplav, precej nizek in znaša le nekaj odstotkov. Zavedanje o pomenu zavarovanj se sicer poveča ob vsakokratnem pojavu izrednih vremenskih razmer, vendar se s časom, ki mine od nastanka takšnih dogodkov, zmanjšuje," opažajo na Triglavu.
Dobre prakse – tudi za večmilijonske vsote
"Nekatera podjetja so skrčila stroške zavarovanj, zmanjšala zavarovalne vsote za poplavo ali pa jo celo izločila," poročajo z Generalija. Skladno s pogodbo lahko dobijo izplačilo le do dogovorjene zavarovalne vsote. "Imamo pa tudi primere, ko se podjetja dobro zavedajo, da so na poplavnem območju. Prav zato so zavarovala svoj objekt in opremo ter obratovalni zastoj, denimo do polne vrednosti opreme, kar lahko pomeni več milijonov evrov. Tako bodo prejeli polno izplačilo nastale škode," so še dodali.
Nekatera podjetja se dobro poglobijo v nevarnosti, ki lahko ogrozijo njihov obstoj. "Podjetje zavarujejo za temeljne in dodatne požarne nevarnosti, potres, obratovalni zastoj, odgovornost in drugo. Zavarovalno premijo optimizirajo z ustreznim lastnim samopridržajem, tako imenovano odbitno franšizo," pojasnjujejo na Zavarovalnici Sava.
V KLS Ljubno se bojijo, da bi skupna škoda zaradi poplav lahko presegla sto milijonov evrov.
Včasih zavarovanje ni mogoče
Preveriti smo želeli neuradno informacijo, da se stranke obračajo na zavarovalnice v tujini, če nepremičnine iz nekega razloga – na primer poplavne ogroženosti – ne morejo zavarovati doma oziroma je bistveno dražje. Odgovarjajo, da ocene o pogostosti sklepanja zavarovanj za podjetja na poplavnih območjih v tujini ne morejo podati oziroma, kot zatrjujejo na Generaliju, takšnih primerov praktično nimajo.
"Razlogi za sklenitev zavarovanja v tujini so lahko zelo raznoliki in niso nujno povezani z možnostjo zavarovanja ob poplavah. V primeru pravilnega prevzema rizika tuje zavarovalnice bistvene razlike pri zavarovanju nevarnosti poplave ne bi smelo biti," so prepričani na Wiener Städtische.
Glede na pogostost oziroma intenzivnost poplav v preteklosti imajo zavarovalnice oblikovane poplavne razrede, na osnovi katerih izračunajo premijo.
"V osnovi na območjih, ki so bila v zadnjih petih letih poplavljena trikrat ali več, zavarovanja ni dovoljeno skleniti," so povedali na Savi in dodali, da so glede na individualno oceno rizika tovrstne omejitve praviloma še bolj konservativne, sploh pa v tujini na "Zahodu", kjer so po njihovih informacijah tudi franšize precej višje.
V Sloveniji so vsi objekti razvrščeni v poplavne razrede, pri čemer se upoštevajo poplavne karte agencije za okolje, poplavna pogostnost na območju, topografija terena, morebitni protipoplavni ukrepi ter interni podatki o škodnem dogajanju, naštevajo na Zavarovalnici Triglav. "Kot smo seznanjeni, tuje zavarovalnice niso zainteresirane za sklepanje zavarovanj poplavnih rizikov pri nas," so sklenili. Predstavljamo si lahko, da bodo v prihodnje še manj.
Podjetja z zavarovanjem bodo obravnavana drugače
Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev za pomoč, so pa podjetja, ki so imela premoženje zavarovano, upravičena do višjega skupnega povračila kot tista, ki škode niso imela zavarovane.
Oškodovana podjetja bodo namreč lahko prejela pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela premoženje zavarovano. V nasprotnem primeru lahko prejmejo do 50 odstotkov povračila škode.
Naj še dodamo, da bo v primeru, če bo vrednost predplačila presegala 50 oziroma 60 odstotkov vrednosti dejanske škode, oškodovanec zavezan k vračilu sredstev, navajajo na ministrstvu za gospodarstvo.
Država se je odločila, da bo prizadetim podjetjem pomagala tudi s subvencioniranjem višje sile in čakanja na delo njihovih zaposlenih, saj ponekod opravljanje dejavnosti ni mogoče ali pa je močno okrnjeno. Po poteku prvega roka za koriščenje tega ukrepa so na zavodu za zaposlovanje od delodajalcev skupaj prejeli 1.842 vlog za 13.199 oseb, poroča STA. Od tega je bilo 436 vlog za 4.325 oseb oddanih za začasno čakanje na delo ter 1.406 vlog za 8.874 oseb za višjo silo.
Ukrep, namenjen odsotnosti zaradi višje sile, velja od 3. avgusta do 31. decembra oziroma dokler trajajo okoliščine, ki opravičujejo odsotnost. Začasno čakanje na delo je na voljo do 31. oktobra z možnostjo podaljšanja.
