Sindikati opozarjajo na naraščajočo brezposelnost mladih in neplačana pripravništva

Kot je na novinarski konferenci v imenu Odbora za mlade Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) izpostavil Goran Lukič, je po zadnjih podatkih Eurostata v EU-ju kar 5,7 milijona mladih, starih do 25 let, brezposelnih. In kako je v Sloveniji? Če smo imeli po Lukičevih besedah februarja 2008 registriranih mladih brezposelnih s sedmo stopnjo izobrazbe 4.600, smo jih imeli februarja letos kar 11.495. In če smo imeli v enakem obdobju brezposelnih v starosti do 29. leta 18.480, jih imamo danes 29.938. Prav tako je zelo narasla brezposelnost v starostni skupini od 25 do 29 let, saj je bilo teh februarja 2008 dobrih 10 tisoč, danes pa jih je okoli 18 tisoč. Sekretarka Sindikata mladi plus Dalia Cerovšek je ob tem spomnila, da je Svet EU-ja za zaposlovanje in socialno politiko 28. februarja letos sprejel politični dogovor o predlaganih priporočilih o jamstvih za mlade. Gre za smernice državam članicam EU-ja, ki se spopadajo z visokim odstotkom brezposelnosti med mladimi. Slovenija si mora za črpanje sredstev izboriti kriterij nagle rasti stopnje brezposelnosti mladih Jamstvo za mlade po njenih besedah omogoča, da v štirih mesecih po pridobitvi formalne izobrazbe oziroma v štirih mesecih po nastopu brezposelnosti mladi pridobijo zaposlitev, plačano pripravništvo ali dodatno izobraževanje oziroma usposabljanje. "Države članice ta jamstva za mlade lahko implementirajo glede na specifike svojega trga dela. Del finančnih sredstev za izvajanje jamstva za mlade pa bodo države članice lahko črpale iz evropskega socialnega sklada, v katerega je v začetku letošnjega leta Evropski svet odločil, da zanj nameni šest milijard evrov." Gre za sklad, iz katerega bodo države lahko črpale, če so imele v preteklem letu več kot 25-odstotno brezposelnost med mladimi. V Sloveniji je ta, kot poudari Dalia Cerovšek, sicer kritična, težava pa je v tem, da je tu kar dve tretjini brezposelnih mladih, starih med 25 in 29 let, jamstvo za mlade pa je namenjeno za mlade brezposelne do 25. leta. "Po podatkih Eurostata je v Sloveniji brezposelnost med mladimi zelo zrasla. V preteklem letu je med januarjem in decembrom zrasla za kar 11 odstotnih točk, in sicer z 16,7 na 27,1 odstotka. Kljub izjemni rasti stopnje brezposelnosti med mladimi pa je Slovenija v preteklem letu beležila 21,8-odstotno stopnjo brezposelnosti, zaradi česar se Sloveniji utegne odreči črpanje iz omenjenega sklada." Zato se po njenih besedah zdi nujno potrebno, da si Slovenija izbori, da se kot kriterij upravičenosti črpanja iz tega sklada upošteva tudi nagla rast stopnje brezposelnosti v posameznih državah članicah EU-ja. Kot je še dejala, so v Sindikatu mladi plus in na Odboru za mlade pri ZSSS-ju pripravljeni tvorno sodelovati pri pripravi konkretnih predlogov možnih načinov izvajanja programa Jamstva za mlade v Sloveniji. Ob tem pa je izrazila upanje, da bodo smernice jamstva za mlade v Sloveniji čim prej implementirane in se bodo tako začela čim prej tudi črpati sredstva iz omenjenega sklada. Raziskava o razraščajočem neplačanem pripravništvu Ob tem sta oba opozorila tudi na problematiko tako imenovanega prostovoljnega pripravništva v Sloveniji. Lukič pa je predstavil rezultate spletne raziskave, ki sicer še poteka, nanjo pa je do zdaj odgovorilo 345 mladih, starih večinoma od 18 do 26 let. Anketa, ki bo potekala najmanj do konca tega meseca, je dosegljiva na spletnih straneh omenjenih sindikatov. Vmesni rezultati raziskave so med drugim pokazali, da je največ mladih pripravništvo oziroma prakso opravljalo v javni upravi, zlasti v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in državni upravi. V največ primerih je pripravništvo trajalo od devet do 12 mesecev. Za kar 64 odstotkov mladih je bilo pripravništvo obvezno, saj brez tega ne bi mogli uspešno končati šolanja. Zaskrbljujoč je podatek, da 210 sodelujočih v anketi za opravljanje prakse oziroma pripravništva ni dobilo nobenega plačila, tudi ne za stroške prevoza in malice. Raziskava je tudi pokazala, da kar 131 mladih, ki so odgovarjali na anketna vprašanja, meni, da zaradi opravljenega pripravništva ali prakse niso lažje prišli do redne službe oziroma jim tovrstne izkušnje niso koristile pri nadaljnjem iskanju zaposlitve.