SDS in PS sta najbolj nezaželeni stranki

Če bi bile v nedeljo volitve, bi zmagala SD s 23,1 odstotka glasov, SDS bi dobila 18,4 odstotka, PS 8,6 odstotka. DeSUS se je približal osmim odstotkom, le nekaj manj pa bi dobila SLS. Za NSi bi volilo 5,5 odstotka volivcev, za DL pa le 2,5 odstotka.

Vsak drugi zagotovo ne bi volil SDS Glede na vprašanje, katere stranke zanesljivo ne bi volili, pa "vodi" SDS, saj svojega glasu tej stranki zagotovo ne bi dal skoraj vsak drugi volivec. Po negativnem dosegu parlamentarnih strank je na drugem mestu Pozitivna Slovenija, zagotovo je ne bi volilo okoli 40 odstotkov vprašanih. Tretja je NSi, zagotovo ji ne bi dal glasu vsak četrti, četrta DL (15,6 odstotka), peta SD (14,4 odstotka), šesti DeSUS (12,7 odstotka), sedma pa SLS s skoraj desetimi odstotki.

Negativno vrednotenje se je okrepilo Politični analitik Igor Pribac pravi, da se je to negativno vrednotenje PS in SDS zagotovo okrepilo v zadnjem letu, še posebej po poročilu KPK. "Pravzaprav je zanimivo, da stranki, ena pripada levemu, druga pa desnemu polu, ki sicer uživata določeno podporo pri volivcih, hkrati še bolj izrazito beležita negativno oceno tistih, ki jih nikakor, v nobenem primeru ne bi volili. Po drugi strani pa je to nekako logično, saj sta ti stranki močno pogojeni s svojima voditeljema, karizmatičnima osebnostnima, ki preprosto polarizirata. Po eni strani nekatere zelo privlačita, a obenem druge močno odbijata," pravi Pribac, ki meni, da je ta podatek izjemno pomemben za čas po novih volitvah: "Pomembno je, da bodo tiste stranke, ki bodo v prihodnje stopile v koalicijo s tema dvema strankama, morale računati na to, da bodo uživale velik odpor v delu javnosti in da bo imela ta vlada imela težave s svojo kredibilnostjo v tem delu javnosti." To ne pomeni, da SDS ne more zmagati Politični analitik Matej Makarovič pa pravi, da SDS predstavlja daleč najbolj prepoznavno osrednjo stranko enega od obeh političnih blokov. Kot pojasnjuje, se tako kot se pri tej stranki koncentrira podpora temu političnemu bloku, se pri njej koncentrira tudi nasprotovanje temu bloku. Na t. i. levici pa so te stvari nekoliko bolj razpršene – tako glede podpore kot glede nasprotovanja. "Odklanjanje strank je lahko le zelo približna mera njihovega skrajnega dosega. V primeru SDS bi lahko pomenilo kvečjemu to, da bi težko segla prek 50 odstotkov, še vedno pa lahko zmaga na volitvah z relativno večino. A še to bi veljalo le v nerealni situaciji, da gredo vsi, ki jo odklanjajo, volit kakšno drugo stranko. Ker pa znaten del tistih, ki eno ali več strank odklanja, niti ne gre na volitve, je teoretično povsem mogoče, da na volitvah celo z absolutno večino zmaga stranka, ki je večina državljanov sicer ne bi volila," pojasnjuje Makarovič, ki poudarja, da na volitvah štejejo samo glasovi za, ne pa glasovi proti, zato rezultati te ankete o volilnem izidu ne povedo veliko.