SD, LDS in Zares o povezovanju

O predvolilnih koalicijah ne razmišljajo, je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejala predsednica LDS Katarina Kresal in dodala, da pa ni nič narobe, če skupaj ugotovijo, da se nekatere stvari delajo narobe oz. kako bi bilo bolje, da bi se izvajale. Skupna novinarska konferenca je po njenih besedah "primer, kako lahko stranke, ki so sedaj v opoziciji, sodelujejo pri nekaterih pomembnih vprašanjih za nadaljnji razvoj Slovenije". Če opozorijo skupaj, je po njenem mnenju večja verjetnost, da jih bo slišalo več ljudi. In takšnega sodelovanja se zagotovo nadejajo tudi v bodoče.

Golobič: Vsaka stranka svojo identiteto

Tudi predsednik Zares Gregor Golobič je dejal, da današnja novinarska konferenca ni napoved pred- oz. povolilne koalicije. Mandata še ni konec, odgovornost opozicije pa je, da ne razmišlja le o volitvah in dneh po volitvah, ampak da opravlja svoje opozicijsko delo. Vsako sodelovanje med strankami, ki se razlikujejo in so pogosto tekmice, prispeva k temu, da se bolje razumejo in lahko v neki situaciji tudi prej najdejo skupni jezik, je dodal. A, kot je poudaril, ima vsaka stranka svojo identiteto.

Pahor: Med nami so in bodo ostale razlike

Kot je menil predsednik SD Borut Pahor, so v tem mandatu od opozicijskih strank najtesneje sodelovali s sedanjo vlado, saj so podpisali več sporazumov. V drugi polovici mandata pa je prišlo po njegovem v politiki in obnašanju vlade do pomembnih sprememb, ki ga skrbijo. Pahor tako pravi, da ljudem, ki se ozirajo za spremembami, dajejo na nek način sporočilo, "da obstaja neko upanje, da pride do iskanja sorodnosti, ki bi obrodile tolikšno programsko enotnost, da bi lahko to na koncu pripeljalo tudi do sodelovanja. A tega vnaprej ni mogoče napovedati. Med nami so in bodo ostale razlike," je poudaril Pahor.

Pokrajinski zakon je "farsa", meni Kresalova

Kresalova je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah označila za "predvolilni manever" vlade. Kot je dejala, gre za predvolilno kampanjo vlade na stroške davkoplačevalcev in obenem za "farso", saj ni odgovorov na bistvena vprašanja: kako bodo pokrajine organizirane, kako bodo izvajale svoje pristojnosti, koliko bodo stale in kaj bomo od njih imeli.

Golobič: Regionalizacija naj bo razvojno-ekonomski projekt Kot je poudaril Golobič, zanje regionalizacija "ne pomeni v prvi vrsti političnega projekta, ampak razvojno-ekonomski projekt". A ko gre za pristojnosti in financiranje - na podlagi česar bi se lahko ljudje na referendumu odločali - stvari niso urejene. "Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je zakonu o pristojnosti pokrajin namenila rekordno število pripomb. Spreminja se 50 zakonov in tu je na vidiku samo kaos," je dejal Golobič.

Ob tem je opozoril, da so svojo pripravljenost na državotvorno reševanje pomembnih razvojih vprašanj izkazali ob ustavnih spremembah s področja regionalizacije, s čimer je bila odprta možnost za resno, temeljito, strokovno poglobljeno razpravo. A je temu sledila neka politizacija, redukcija tega vprašanja izključno na vidik ustanavljanja novih teritorialnih enot in volitev vanje. Pozabilo pa se je na strokovne argumente, razvojna vprašanja.

Pahor: Projektu uvedbe pokrajin smo bili naklonjeni Pahor je poudaril, da so bili projektu uvedbe pokrajin vselej naklonjeni in so s pristojnim ministrom za lokalno samoupravo Ivanom Žagarjem v pripravi zakonodaje v zadnjih letih tudi intenzivno sodelovali. Ministru priznava, da je storil zelo veliko, a na vsa vprašanja ni bilo danih prepričljivih odgovorov. Zato so se zavzeli, da bi zlasti za vprašanja financiranja poskušali poiskati boljše odgovore od ponujenih. "Ne velja hiteti z rokohitrskimi rešitvami, ampak si velja vzeti čas, da pridemo do rešitev, ki bodo dolgoročno kvalitetne," je poudaril Pahor.

Tako Golobič kot Pahor sta napovedala, da bodo v razpravi o morebitnem referendumu predlagali spremembe. Da bi referendum sploh bil smiseln, bi namreč morali dopolniti referendumsko vprašanje, je pojasnil Pahor. Meni, da je referendum smiseln le, če imajo ljudje možnost, da odločajo o alternativah. V tem primeru pa po njegovih besedah temu ni tako, saj vlada javnost postavlja pred izbiro "vzemi ali pusti".

Kje Pahor in Golobič vidita dodatne težave?

Pahor je na svojem primeru pojasnil, da je sam kot Goričan za ustanovitev predlagane Severnoprimorske pokrajine. A težavo vidi v tem, da vlada s tem vprašanjem ne rešuje glavnih problemov, na katere opozarja - "da zakon o financiranju in nekateri drugi zakoni ne bodo te pokrajine naredili take, kot jo jaz in ljudje, ki se zavzemamo za ustanovitev Severnoprimorske ali Goriške pokrajine, pričakujemo".

Golobič je opozoril na še eno dilemo; če referendum na enem od 13 referendumskih območij ne bo uspel, bo imelo to posledice tudi za ostale pokrajine. Vlada oziroma parlament bi moral to upoštevati in spremeniti teh 12+1 pokrajin, torej ne upoštevati volje v preostalih pokrajinah, kjer bi referendum sicer uspel.