Sreda, 20. 3. 2019, 17.51
5 let, 8 mesecev
Šarec vihar okoli nastopa v Strasbourgu vidi v luči volilne kampanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
4
Premier Marjan Šarec se je tudi danes v dveh izjavah za medije v Ljubljani in na Brdu pri Kranju odzval na očitke o zamujeni priložnosti, ker je zavrnil marčni nastop pred evropskimi poslanci v Strasbourgu. Med drugim je dejal, da gre za vihar na domačem političnem parketu, ki ga pripisuje predvolilnemu času pred volitvami v Evropski parlament.
Šarec je v izjavah ošvrknil slovenske evroposlance in nekatere kandidate na prihajajočih volitvah v Evropski parlament ter jih zbodel z besedami, da ga veseli, da se jim je uspelo poenotiti, čeprav proti domačemu predsedniku vlade, "če že niso zmogli enotnosti, ko je predsednik Evropskega parlamenta Antiono Tajani bičal Slovenijo z neprimernimi besedami".
Razpravo vidi kot "vihar v kozarcu vode"
Ponovil je, da dva meseca pred volitvami ni videl smisla v tem, da bi govoril pred poslanci iztekajočega se sklica, ponujene priložnosti pa ni "čisto zavrnil". V zvezi s pomisleki, da morda druge priložnosti za nastop v Evropskem parlamentu ne bo dobil, je dejal, da v tem ne vidi nobene tragedije. "Ko je nastopil slovaški premier, je bil parlament praktično prazen, leta 2017 ob nastopu malteškega je bilo notri 30 poslancev, takrat je še predsednik Evropske komisije Juncker ostro reagiral," je spomnil.
Tako Šarec vidi razpravo in ostre očitke na svoj račun kot "vihar v domačem kozarcu vode", v Bruslju pa to po njegovem prepričanju "nima kakega pomena". Do Šarčeve odločitve je bilo v teh dneh kritičnih več slovenskih evroposlancev, govorili so o zamujeni priložnosti, da bi Evropa slišala Slovenijo, pa tudi o blamaži za Slovenijo.
Do zdaj je člane Evropskega parlamenta nagovorilo 19 evropskih voditeljev, med njimi tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Kot so za STA potrdili v Evropskem parlamentu, bosta aprila evropske poslance nagovorila švedski premier Stefan Löfven in predsednik latvijske vlade Krišjanis Karinš.
4