Sanader: Večina Slovencev bi na referendumu podprla Hrvaško

Sanader se je odzval na izjave slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki je za tednik Mag povedal, da bi Slovenija lahko razpisala referendum, če se ne bo začelo reševati vprašanje meje. "Referendum ne bi bil politično moder" "Če bi Slovenija razpisala referendum, čeprav to ne bi bilo politično modro, sem prepričan, da bi slovenski državljani v veliki meri podprli Hrvaško," je izjavil predsednik hrvaške vlade. Ponovil je, da Hrvaška v svojih pristopnih dokumentih v pogajanjih z Evropsko unijo ne prejudicira meje med državama, kar je glavni razlog za nedavno slovensko "rdečo luč" Hrvaški pri približevanju uniji.

"Ne vidim razloga za odstop od blejskega dogovora" Sanader je še ponovil, da Hrvaška ne more sprejeti, da bi ji kdorkoli preprečil ali prepovedal, da dokumente, ki so ji v prid, ne bi predstavila pred mednarodnim pravosodnim telesom. Dodal je, da ne vidi razloga, zakaj bi Slovenija in Hrvaška odstopili od blejskega dogovora o urejanju vprašanja meje na Meddržavnem sodišču v Haagu.

Žbogar: Referenduma se nam ni treba bati Žbogar je v pogovoru za Mag dejal, da bi se referendumu o vstopu Hrvaške v EU lahko izognili, če bosta državi začeli urejati vprašanje meje. "Če bomo glede meje še vedno tam, kjer smo zdaj, pa bo položaj zelo zapleten," je priznal.

"Referendum ni grožnja, ampak dejstvo" Minister je dejal, da "referendum ni grožnja, ampak dejstvo", če se ne bo začelo urejati vprašanja meje med državama. Če pa bodo imeli ljudje občutek, da glede meje poteka neki proces, ki bo pripeljal do rešitve, dobre za obe strani, se nam referenduma ni treba bati, je dodal.

"Odnosi gredo lahko le na boljše" Žbogar je zanikal, da bi bili odnosi s Hrvaško v tem trenutku na najnižji točki, so pa "v občutljivi fazi in lahko gredo le na boljše". Ponovil je, da je Slovenija s tem, ko ni dala soglasja za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, le zaščitila svoje interese.

"Bali smo se, da bo Hrvaška trdila, da se strinjamo s sredinsko črto" Jedro zapleta s Hrvaško oziroma razlog, zakaj Slovenija ni pristala na nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, je, da se je bala, da bi Hrvaška nekatere dokumente, ki prejudicirajo mejo, uporabila v pristopnih pogajanjih in jih potem v morebitni arbitraži predstavila, kot da se je Slovenija z njimi strinjala. "Hrvaška ni hotela umakniti dokumentov, ki rišejo mejo po sredini Piranskega zaliva," je dejal.

"Meja naj se najprej dogovori, nato pa nariše" Spomnil je, da po drugi svetovni vojni veliko let ni bilo morske meje med Jugoslavijo in Italijo in nobena država je takrat ni risala. "Počaka se, da se o meji dogovori, in se jo začne risati takrat. Tu vidim slab namen Hrvaške. Riše mejo po sredini Piranskega zaliva in hkrati vztraja, da je ne prejudicira," je pojasnil Žbogar.

"Ne ravnamo kot Italija" Vodja diplomacije se ne strinja, da Slovenija zdaj s Hrvaško ravna podobno, kot je v preteklosti z njo ravnala Italija. Po njegovih besedah obstajata dve pomembni razliki: pri Italiji ni šlo za življenjski interes, temveč za nepremičnine, poleg tega pa je Italija zahtevala, da Slovenija ustavo spremeni veliko prej, kot je bilo treba zaradi članstva v EU.

Pogovarjamo se le o arbitraži" Glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško je minister za Mag še povedal, da dvostranski pogovori o tem vprašanju zdaj ne potekajo, temveč se strani pogovarjata edino o arbitraži. "Počakati moramo, ali bo to pripeljalo do česa ali ne. Mislim pa, da nima smisla vleči te opcije v nedogled," je dejal. Izrazil pa je tudi prepričanje, da "smo že zamudili vlak, da bi vprašanje pustili odprto za na primer 50 let".

Pahor čaka na Sanaderja Slovenski premier Borut Pahor je danes ponovil, da si želi, da bi se s Sanaderjem čim prej srečala in poiskala poti za rešitev zapleta pri približevanju Hrvaške EU zaradi prejudiciranja meje v hrvaških dokumentih.

Tako se je slovenski premier Borut Pahor odzval na izjavo predsedujočega EU, češkega premiera Mireka Topolaneka, naj državi mejo rešita z arbitražo.

"Zavarovani morajo biti interesi obeh držav" Pahor je poudaril, da morajo biti pri iskanju rešitve zapleta zavarovani slovenski nacionalni interesi in interesi Hrvaške, da uspešno konča pogajanja. Ponovil pa, da bo morala Slovenija v primeru, če se okoliščine ne bodo spremenile, tudi na naslednji medvladni konferenci ravnati tako kot na decembrski, ko je zaradi prejudiciranja meje v hrvaških dokumentih dala rdečo luč na odprtje in zaprtje nekaj poglavij Hrvaške v poganjih z EU.

"Časa je še nekaj" "Časa je še nekaj, vendar čas teče," problemi pa se ne rešujejo, je znova poudaril Pahor, ki je ponovil, da sta slovenska vlada in on sam pripravljena na pogovore s hrvaško stranjo, vendar pa s hrvaške strani še niso dobili odgovora na pobudo za srečanje.

"Topolanek ve, da morajo biti naši zadržki odpravljeni" Dodal je, da je s Topolanekom že govoril na sestanku v Bruslju pred decembrsko medvladno konferenco in ga obvestil o slovenskih zadržkih in njihovi naravi ter mu povedal, da če ne bodo odpravljeni, da Slovenija ne bo spremenila stališča. Ker si Slovenija želi, da bi se zadeva razpletla, si želi, "da bi se Hrvaška čim prej odločila, kako bo reagirala na našo pobudo, da se čim prej srečamo in dogovorimo, po kateri poti bomo zadovoljivo za obe strani rešili ta zaplet", je povedal.

Dokler bodo hrvaški dokumenti prejudicirali določitev meje, seveda Slovenija ne more spremeniti stališča, dejstvo pa je, da si želi čim prej urediti odprta vprašanja s Hrvaško, ki je prijateljska sosednja država, je še dejal Pahor.

Sanader za srečanje, če bo tam tudi predstavnik Češke Sanader je ponovil, da je pripravljen na srečanje s slovenskim kolegom, da pa zahteva, da bo na tem srečanju tudi predstavnik Češke, ki trenutno predseduje EU, ali Evropske komisije.

Predsednica Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in podpredsednica hrvaške vlade Đurđa Adlešič se je v Ljubljani s predsednico LDS in slovensko notranjo ministrico Katarino Kresal pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama in nadaljnjem sodelovanju med strankama, piše na spletni strani HSLS.

Napetosti ne koristijo ne Sloveniji, ne Hrvaški Stranki sta ob tej priložnosti pozvali vladi obeh držav k čimprejšnji rešitvi odprtih vprašanj v duhu dobrososedskih odnosov. Adlešičeva in Kresalova sta menili, še vedno obstaja prostor za dialog in da je treba sedanje napetosti med državama čim prej zmanjšati, saj ne koristijo ne Sloveniji niti Hrvaški.

Adlešičeva: Še vedno je možna bilateralna rešitev Adlešičeva v pogovoru izpostavila, da kot članica hrvaške vlade še vedno verjame, da je mogoče odprta vprašanja med državama, še posebej spor glede meje, rešiti bilateralno, če do tega ne bi prišlo, pa je Hrvaška mnenja, da je treba probleme rešiti z mednarodno arbitražo. V duhu liberalne politike naj bi se predsednici strank strinjali, da bi bila vsekakor najboljša opcija za Hrvaško in Slovenijo skupen dogovor in rešitev v korist obeh strani, nikakor pa ne pritiski ali izsiljevanja, ki v končni fazi otežujejo medsebojne odnose in oddaljujejo Hrvaško od EU.