"S povezavo pušk in poslovilnih pisem nismo hoteli šokirati"

Koncept razstave temelji na skupni predstavitvi 34 poslovilnih pisem slovenskih antifašistov in rodoljubov širšega celjskega območja, ki so jih nacisti zaprli zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem in jih po brutalnem zasliševanju kot talce postrelili v letih 1941 in 1942, in zbirko orožja, ki je neposredno povezana z obdobjem druge svetovne vojne.

Integralni del razstave po so tudi zapisana razmišljanja šestnajstih vidnih slovenskih intelektualcev z različnih tematskih področij, na katera se osredotočajo v svojem delovanju, na temo pušk in pisem v povezavi zgodovinskega konteksta in aktualnih družbenih razmer, v katerih živimo.

Moč muzejskega predmeta pol stoletja pozneje Na vprašanje, zakaj prav takšna, pretresljiva in po svoje tudi mračna, dramatična tematika osrednje jubilejne razstave, in ne bolj spodbudna in slovesna ob vsej pestrosti in bogastvu gradiva, s katerim razpolaga Muzej novejše zgodovine Celje, njegova direktorica, mag. Tanja Roženbergar pojasnjuje: "Odgovor je popolnoma jasen: zbirki poslovilnih pisem in zbirka orožja predstavljata eno od osnovnih gradiv, na katerih se je leta 1963 utemeljil takratni Muzej revolucije. Zbirki sta označevali neko zgodovinsko obdobje bodisi v smislu glorifikacije in poklona bodisi indoktrinacije, in ta materija se nam je zdela izziv, da jo kot esenco leta 1963 postavimo v leto 2013 in tako preizkusimo njegovo moč in odziv okolja. V smislu, kako so lahko ti muzejski predmeti aktualni in ali lahko v njih iščemo univerzalno sporočilnost tudi danes."

Izziv za debato o vlogi muzejev novejše zgodovine danes Na pomislek, če so hoteli z razstavo tudi šokirati, Roženbergarjeva pojasnjuje , da to ni bil njihov namen, čeprav, kot pravi, gre za zelo subtilne predmete z globokim intimnim sporočilom in čustvenim nabojem, ki so morda res tudi šokantni, odvisno od tega, kakšen odnos lahko vsak obiskovalec do tega muzejskega predmeta zavzame.

Najbolj dragoceni zbirki muzeja Po besedah avtorja razstave, dr. Toneta Kregarja, vodje oddelka za zgodovino v Muzeju novejše zgodovine Celje, je zbirka poslovilnih pisem ena najbolj dragocenih zbirk v muzeju. Zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bilo med vojno na okupiranem Štajerskem kot talcev usmrčenih najmanj 1600 ljudi in da se je na različne način ohranilo približno dvesto njihovih pisem, od tega jih 34 hranijo v Muzeju novejše zgodovine Celje.

O dragocenosti zbirke orožja, ki skupno šteje okrog 150 kosov, na razstavi pa je na ogled del zbirke neposredno iz časa druge svetovne vojne, pa po mnenju Kregarja govori tudi dejstvo, da so številni kosi orožja pripadali nekdanjim partizanskim komandantom in po vojni vplivnim političnim funkcionarjem in ki so jih muzeju podarjali tudi z namenom, da pričajo o njihovem prispevku v boju proti okupatorju ter s tem upravičijo njihov družbeni ugled in položaj.

Eseji namesto vodnika k razstavi Del razstave, v prostorskem smislu je to četrta soba razstavnega prostora v Muzeju novejše zgodovine, ki osmišlja bistvo razstave Puške in Pisma, pa je po prepričanju Toneta Kregarja povezovanje preteklosti s sedanjostjo, kar pomeni, da pogled muzejev ni usmerjen samo nazaj, ampak tudi v prihodnost, da so tudi aktivni ustvarjalci okolja, v katerem deluje, da, čeprav lahko ponujajo tudi odgovore, predvsem zastavljajo vprašanja.

V ta namen so v muzeju k sodelovanju povabili 16 po različnih področjih njihovega družbenega angažmaja znanih slovenskih osebnostih, da bi razmišljali in pisali na temo simbolnega pomena pušk in pisem danes, v času in prostoru, ki ga živimo, in izzivi, s katerimi se soočamo.

…in pred katerimi puškami stojimo in čigavi talci smo danes?

"Nismo želeli, da bi se pisci osredotočali na historične gabarite, ampak da so ti morda le izhodišče za razmišljanje o aktualnih družbenih razmerah. Neformalno izhodišče, ko sem se pogovarjal s pisci, je bilo, da bi si zastavili vprašanja, kot so 'pred čigavimi puškami pa stojimo danes, čigavi talci smo, kakšna je moč besede danes v primerjavi z orožjem, ali zmoremo z besedo preseči orožje?' pojasnjuje Tone Kregar.

Njihova razmišljanja, da bi ujeli čustvene dimenzije zapisanega, so tudi posneli in jim je na razstavnem prostoru kot kolaž odlomkov mogoče prisluhniti in si jih ogledati na velikem platnu, v celoti pa na računalniku.

Razstava Puške in Pisma bo v Muzeju novejše zgodovine Celje na Prešernovi na ogled vse do konca leta, vstop pa je brezplačen.