Rosvita Pesek: Brez Demosa ne bi prišlo do osamosvojitve

Politolog in publicist Milan Balažic pa meni, da bi prišlo do osamosvojitve tudi v primeru, če Demos ne bi zmagal na volitvah spomladi 1990. "Vendar bi bila pot daljša in verjetno tudi bolj tvegana," je dodal. Rosvita Pesek je prepričana, da brez zmage Demokratične opozicije Slovenije (Demos) na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni nikakor ne bi prišlo do osamosvojitve Slovenije od takratne Socialistične federativne Jugoslavije (SFRJ). "Beogradu niso bili nič dolžni" "To je bila neka druga energija, to so bile neke druge politične strukture, ki v glavnem niso imele nobene zveze z Beogradom in jim zato niso bile nič dolžne. Prav tako niso 'skupaj rasle' na mladinskih delovnih brigadah in partijskih kongresih," je pojasnila in dodala, da so prav te "strukture, zbrane v Demosu, lahko naredile prelom z Jugoslavijo". Verjetno bi prišlo do nekega rahljanja in drugačnih navez, je dejala, a dodala, da brez Demosa ne bi prišlo do tako "ostrega reza" z Jugoslavijo in v tako kratkem času. "Pučnik je bil motor osamosvojitve" Po njenem mnenju je bil pokojni predsednik Demosa Jože Pučnik "motor osamosvojitve". "Kot zelo srečno okoliščino ocenjujem to, da - potem ko je izpadel iz bitke za predsednika predsedstva Slovenije - ni bil vključen v kolesje obstoječe oblasti," je izpostavila zgodovinarka, sicer avtorica knjige Osamosvojitev Slovenije.

Prepričana je, da je lahko Pučnik zato "opazoval stvari od zunaj ter jih videl drugače, manj obremenjujoče. In zato bolj pritiskal in silil k odhodu iz Jugoslavije". Dodala je, da so bili poleg Pučnika ključni posamezniki osamosvojitve tudi drugi nosilci glavnih političnih funkcij v tistem obdobju, od predsednika vlade Lojzeta Peterleta do predsednika takratne skupščine oz. parlamenta Franceta Bučarja.

"Ključna je bila skupščina" Pri tem je opozorila, da je bil "ključni akter" osamosvojitve skupščina, saj se je v njej sprejemala osamosvojitvena zakonodaja. "Slovenci smo namreč osamosvojitev izpeljali legalno in zakonodajno," je pojasnila Rosvita Pesek in dodala, da je bila v skupščini večina, ki je glasovala za osamosvojitvene korake.

"Do osamosvojitve bi prišlo tudi brez zmage Demosa" Milan Balažic je dejal, da bi prišlo do osamosvojitve od Jugoslavije tudi v primeru, če Demos ne bi zmagala na volitvah spomladi leta 1990. "Vendar bi bila pot daljša in verjetno tudi bolj tvegana, ker okvir takrat razpadajoče federacije ni nudil Sloveniji nobene varnosti več," je pojasnil in poudaril, da se je na koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let pričakovalo, da bo prišlo v Jugoslaviji do večih oboroženih spopadov.

V nasprotnem primeru, če Demos ne bi zmagal, bi verjetno prišlo "do istega rezultata, vendar verjetno z več konflikti in žrtvami", je znova poudaril in pojasnil, da je Demos pri osamosvojitvi "odigral svojo zgodovinsko vlogo". Zmago Demosa Balažic vidi kot srečno okoliščino, to pa zato, ker je imel Demos (koalicija, ki so jo sestavljale novoustanovljene demokratične stranke) za prvo točko svojega programa samostojno suvereno Slovenijo. Zato je lahko, tako Balažic, šla koalicija, predvsem z največjo zavzetostjo Pučnika, "korajžno" po poti osamosvojitve in pospeševanja procesov, ki so Sloveniji omogočili, da se je umaknila iz "balkanskega kotla".

Balažic je izpostavil Novo revijo Ob tem je še opozoril na vlogo intelektualnega jedra Nove revije, ki je bilo obenem tudi intelektualno jedro Demosa. To intelektualno jedro je poskrbelo, ne zgolj za širjenje ideje o večji samostojnosti med Slovenci, ampak je pozneje, ko je prišlo na oblast, tudi praktično "peljalo vladne ukrepe v tej smeri", je dejal Balažic.

Spomnimo: Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija, piše v delu Koraki v času 20. stoletja. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Obenem z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom. Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta OZN), 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN. Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava, še piše v Korakih v času.