Reke so se umirile, narasle bodo spet jutri (VIDEO)

Gasilci so imeli tudi danes precej dela. Ker bo še deževalo, v torek in sredo na agenciji predvidevajo ponoven porast vodotokov in zalednih voda, še posebej v Podravju in Pomurju. Zaradi kombinacije visoke podzemne vode in povečane vodnatosti zalednih voda in vodotokov so trenutno poplavljanja še vedno prisotna na ravninskih predelih Pomurja in Podravja. Reke na tem območju in tudi drugod po Sloveniji trenutno upadajo. Ljubljanica poplavlja Ljubljanica poplavlja na Ljubljanskem barju, njen pretok na vodomerni postaji Moste trenutno znaša 225 kubičnih metrov na sekundo in upada. Ojezerjene površine na Notranjskem se še povečujejo in se bodo v prihodnjih dneh ohranjale. Krka poplavlja v spodnjem toku na območjih pogostih poplav. Trenutno je njen pretok na vodomerni postaji Podbočje ustaljen in znaša 295 kubičnih metrov na sekundo. Poplavljene površine ob reki Krki se bodo v prihodnjih dneh postopoma zmanjševale, na kraških poljih Dolenjske pa se bodo še ohranjale. V torek spet nevarnost poplav Ob predvidenih padavinah v torek in sredo vremenoslovci predvidevajo ponoven porast vodotokov in zalednih voda na širšem območju vzhodne Slovenije. Pri tem so najbolj ogroženi ravninski predeli Podravja in Pomurja, kjer je velika verjetnost razširitve poplavljanj predvsem zaradi visoke podzemne vode.

Gasilci so imeli sicer zaradi naraslih rek danes precej dela, predvsem na severovzhodu države. Dopoldne so črpali vodo iz kletnih prostorov več stanovanjskih objektov v Ljutomeru, na pomoč so jih poklicali tudi prebivalci občin Dornava, Ptuj in Murska Sobota. Zaradi razmočenosti terena se je sprožilo več zemeljskih plazov.

Praktično po vsej Sloveniji, še posebej pa v Pomurju in Podravju, so gasilci črpali vodo iz poplavljenih kleti stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov že v nedeljo. Ponekod so objekte zavarovali s protipoplavnimi vrečami s peskom oz. z njimi oskrbeli prebivalce.

V nedeljo pred poldnevom je v poplavljenem podvozu na Ptuju obtičalo osebno vozilo. Gasilci so iz njega rešili štiri osebe ter iz vode potegnili tudi avto.

V občini Gornji Petrovci se je sprožil zemeljski plaz Danes zjutraj se je v naselju Panovci v občini Gornji Petrovci sprožil zemeljski plaz, ki ogroža stanovanjsko hišo in električni drog. Po ogledu so pristojni sklenili, da bodo s sanacijo začeli v torek.

V naselju Ilovci v občini Ljutomer je dopoldne zemeljski plaz poškodoval cestišče v dolžini 10 metrov, potrebna bo polovična zapora cestišča. O več zemeljskih plazovih danes poročajo tudi iz okolice Maribora.

Zaradi razmočenosti terena so se na več cestnih odsekov že v nedeljo usuli zemeljski plazov. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so plazovi zasuli ceste Kalce-Veliki Trn v občini Krško, Klek-Partizanski vrh v občini Trbovlje ter Podvelka-Ribnica na Pohorju.

V kraju Lokovici v občini Šoštanj zemeljski plaz ogroža stanovanjsko hišo, vendar trenutne neposredne nevarnosti za objekt ni.

Zemeljski plaz, ki se je sprožil v naselju Tolsti vrh v občini Ravne na Koroškem, je na površini okoli 2500 kvadratnih metrov delno zasul dovozno cesto do stanovanjskega objekta. Plazenje zemlje so opazili tudi v bližini ene od hiš v Sečovljah.

Na cesto Sveti Križ-Orehovec v občini Brežice pa so morali postaviti popolno zaporo, ker so se nanjo podrla drevesa.

Velika nevarnost snežnih plazov v visokogorju Po podatkih urada za meteorološko prognozo Agencije RS za okolje je v visokogorju Julijskih Alp velika nevarnost snežnih plazov. Stopnja nevarnosti je ocenjena na četrto po evropski petstopenjski lestvici, drugod ter v Julijcih pod okoli 2000 metri pa na tretjo.

Na 2500 metrih je v Julijcih do okoli 480 centimetrov snega, na 1500 metrih do 310 centimetrov in na 1000 metrih od 70 do okoli 90 centimetrov. Drugod po naših gorah je snega na 1500 metrih od 100 do 150 centimetrov, na 1000 metrih pa od okoli 20 do 50 centimetrov.

Sneg je večinoma mehak in rahel in se globoko predira, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.

S strmejših pobočij se bodo prožili številni manjši in srednje veliki plazovi nesprijetega snega. Plaz je mogoče sprožiti tudi ob majhni dodatni obremenitvi snežne odeje na strmih in srednje strmih pobočjih. Snežna odeja se sicer hitro seseda, zato se bo nevarnost snežnih plazov do torka že nekoliko zmanjšala.