Po štirih mesecih od uveljavitve zakona o lobiranju imamo 23 registriranih lobistov, še deset odločb je že izdanih. Javni uslužbenci se jih izogibajo.
Kot ugotavlja predsednik komisije Goran Klemenčič v pogovoru za SiOL, je skoraj nemogoče, da večina ministrstev v vsem tem obdobju ni imela bližnjega srečanja z vsaj kakšnim lobistom. "Registrirani lobisti ugotavljajo, da se javni uslužbenci z njimi nočejo pogovarjati. A naj povem še enkrat; lobiranje samo po sebi nima negativnega prizvoka, dobi pa ga, če se lobira na črno," pravi Klemenčič.
Uradno registriranih 23 lobistov
Komisija za preprečevanje korupcije se je včeraj na delovnem sestanku srečala z registriranimi lobisti, na sestanku pa so strnili izkušnje po štirih mesecih izvajanja regulacije področja lobiranj. V registru je sicer uradno 23 lobistov, še deset odločb so že izdali, a jih v registru še ni. Je to dovolj? "Pričakujem, da se bo do jeseni registriralo približno sto lobistov, okoli 150 pa je po mojem mnenju številka, ki se mi zdi primerna za slovenske razmere," pojasni Klemenčič.
Javni uslužbenci na zmenek z lobistom na skrivaj
Sodeč po sporočilu za javnost, je ozaveščenost javnih uslužbencev, da so od 5. decembra lani dolžni poročati komisiji o morebitnih "zmenkih" z lobisti oziroma o vseh vplivih ali poskusih vplivanja interesnih organizacij. "Pojavlja se tudi nedoslednost pri spoštovanju določbe zakona, da zaposleni v javnem sektorju ne smejo biti v stiku z njimi in dopustiti vplivanja oseb, ki niso registrirani lobisti, temveč morajo takšne stike nujno zavrniti in tudi o tem poročati komisiji. Bistveni namen zakonske ureditve lobiranja je namreč doseči preglednost procesa sprejemanja odločitev javnih politik," je zapisala tiskovna predstavnica komisije.
Registrirani lobisti so si skoraj enotni, da javni sektor določbe o lobiranju tudi zlorablja, da se funkcionarji in uradniki izogibajo komunikaciji z registriranimi lobisti z izgovorom, da je o stikih z njimi treba poročati komisiji in da bi to od njih zahtevalo dodatno izpolnjevanje obrazcev. Opozorili so še, da na drugi strani posel cveti tako imenovanim črnim lobistom, trgovcem z vplivom, tudi tistim, ki so v javnosti prepoznavni ali se celo sami predstavljajo kot lobisti, vendar se niso uradno registrirali.
Do zdaj prejeli okoli 50 poročil
Komisija, ki je v preteklih mesecih na temo lobiranja opravila sestanke s številnimi morebitnimi lobiranci – z državnim svetom, državnim zborom, vsemi ministrstvi in predstavniki lokalnih skupnosti, je do danes prejela okoli 50 poročil o dovoljenem in nedovoljenem lobiranju, zadeve pa obravnava v skladu s svojimi pristojnostmi. Ugotavlja, da "od večine ministrstev ni prejela niti enega zapisa o dovoljenem ali nedovoljenem lobiranju, kar lahko pomeni, da lobiranja na teh ministrstvih ni ali da se vodstva ali zaposleni premalo zavedajo svojih obveznosti v primerih nejavnega vpliva zasebnih interesov".
Nujne so nekatere spremembe
Komisija zato že vodi postopke, pri katerih bo uporabila svoje nadzorne in preiskovalne pristojnosti. Posebno pozornost bo namenila ravnanju funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki imajo izrecno dolžnost in zavezo delovati zakonito ter v javnem interesu. Komisija je z izvajanjem zakonskih določb s področja lobiranja ugotovila tudi, da so na tem področju nujne nekatere spremembe zakonodaje, kot del predloga komisije za spremembo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije jih že obravnavajo v državnem zboru.