Program reform je v Bruslju. Kaj lahko pričakujemo?

Program za izhod iz krize bodo preučili komisija, ECB in IMF Nacionalni reformni program in program stabilnosti, ki ju je vlada pred dnevi poslala v Bruselj, bodo preučili in ocenili Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF). Natančneje, strokovne službe omenjenih institucij bodo dale mnenje o tem, ali je vlada spisala program, ki Sloveniji omogoča, da v proračunskih letih 2013 in 2014 njen primanjkljaj ne bo večji od treh odstotkov. V proračunih za omenjeni leti je namreč zapisano, da javnofinančni primanjkljaj leta 2013 ne bo presegel treh odstotkov, za leto 2014 pa je predviden celo primanjkljaj, nižji od treh odstotkov. Po oceni predvidenih ukrepov – ta bo znana 29. maja – bo Evropska komisija vladi najverjetneje dala določena priporočila in podaljšala rok za pripravo reform, a komisija ima tudi možnost, da državo kaznuje s finančno kaznijo v višini 0,2 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar, preračunano, predstavlja približno 70 milijonov evrov. Pripombe verjetno bodo, a strah pred trojko ni potreben Vendar ostrih ukrepov uradnega Bruslja po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja ni pričakovati, prav tako ne, da bi v državo "vkorakala" tako imenovana trojka. "Iz Bruslja lahko dobimo pripombe, s čim se ne strinjajo, mnenje, da so nekatere stvari napačno postavljene, in dodatne zahteve. Vlada se bo potem z njimi pogovarjala naprej. Ni pa po mojem mnenju potreben nikakršen strah pred tem, da bo zdaj prišla trojka in nam vsilila svoj program. To, da lahko dobimo pripombe k programu vlade, pa je mogoče in verjetno jih bomo tudi dobili," meni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Tajnikar pravi, da vladni program težko ocenjuje, saj zadnje različice ne pozna, a po tistem, kar je videl, program označuje za "kompromisarski". Hkrati pa Tajnikar, ki je do varčevalnih ukrepov kritičen, meni, da z vidika tako imenovanih "austerity measures" (varčevalnih ukrepov, op. p.) vlada Alenke Bratušek ni naredila nekega radikalnega zasuka od smeri, ki jo je pred tem ubrala vlada Janeza Janše.

Radikalno zmanjševanje javnega sektorja bi bila smrt za državo Tajnikar pozdravlja, da je vlada več poudarka namenila prihodkovni strani in da je odstopila od sprva načrtovanega kriznega davka, saj bi ta zaradi povečevanja stroškov dela neugodno vplival na konkurenčnost gospodarstva. Kot dodaja, se mu zdi pomembno, da je vlada natančno izpostavila privatizacijo, saj brez tovrstnih prihodkov ne bi bilo mogoče "zapirati" proračuna v prihodnjih dveh letih.

Zelo pomembno se Tajnikarju zdi, kakšen odnos bo imela vlada do javnega sektorja. "Če ga bo še naprej poskušala krčiti, potem pravega zasuka ne bo naredila in imeli bomo težave z gospodarsko rastjo," razmišlja Tajnikar in opozarja, da varčevalni ukrepi v Italiji, Španiji in na Portugalskem niso dali pravih rezultatov.

Bruselj bo svoje pripombe gotovo zaostril, je prepričan Tajnikar. "Zahteval bo tisto, kar zahteva od drugih držav v krizi. Ni pa pričakovati, da bi Bruselj 'sprovociral' radikalen zasuk v gospodarski politiki," pravi in napoveduje, da bodo šle pripombe komisije gotovo v smer, naj vlada radikalneje zmanjšuje javni sektor. "Vendar bi bila to smrt za Slovenijo," sklene profesor na ekonomski fakulteti.

Šircelj: Reforme so skromen dokument brez nekaterih finančnih ocen Kritično o vladnih programih reform in stabilnosti govori neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank Andrej Šircelj. Pravi, da čeprav končne različice predloga protikriznih ukrepov, ki je šel v Bruselj, ne pozna, po tistem, kar mu je znano, ocenjuje, da gre za izredno skromen dokument.

"To pa zato, ker ne daje finančne ocene privatizacije in tega, kaj se bo na tem področju zgodilo, ter ocene v delu, ki govori o tem, da se bodo odhodki v javnem sektorju zmanjšali za dvesto milijonov. Pri tem se sploh ne ve, od kod. To je milo rečeno slabo, končno moramo sami vedeti, da evropska komisija in njeni visoki uradniki zelo dobro poznajo ekonomijo in finančno stanje vsake države članice," pravi Šircelj.