Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
26. 3. 2018,
11.16

Osveženo pred

6 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,93

3

Natisni članek

arbitraža Hrvaška Slovenija NLB

Ponedeljek, 26. 3. 2018, 11.16

6 let, 1 mesec

"Problem NLB lahko bolj nevaren za Zagreb in Ljubljano kot arbitraža"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,93

3

NLB | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Napoved ukrepov Slovenije - prepoved izplačil hrvaškim bankam na podlagi postopkov na hrvaških sodiščih, povračilni ukrepi nad premoženjem podjetij, v katerih je večinska lastnica hrvaška država, ter proti italijanskim lastnikom Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb - pomeni veliko grožnjo za odnose med državama, meni hrvaški časnik Novi list.

Žalostno stanje hrvaško-slovenskih odnosov slikovito ponazarja odločitev odhajajoče vlade slovenskega premierja Mira Cerarja o zapiranju slovenskega trga dela za hrvaške državljane za dodatni dve leti, na svoji spletni strani piše časnik.

Dodaja, da vlada v Ljubljani nima poguma sprejeti odločitve, ki bi nedvomno koristila slovenskemu gospodarstvu, ker bi takšno odločitev v slovenski javnosti dojeli kot ugodnost za Hrvaško. Takšnih odločitev, ki bi jih lahko dojeli kot ugodne za drugo stran, hrvaško ali slovensko, v Ljubljani in Zagrebu niso sprejeli že dolgo, tudi za ceno lastne škode, poudarja.

Med takšnimi odločitvami navaja tožbo proti Hrvaški zaradi zavračanja arbitražne odločbe o meji. Tožba je rezultat neuspešne slovenske politike v arbitražnem sporu, meni časnik, ki dodaja, da je Slovenija v tem primeru izgubila tudi pričakovano podporo Bruslja. Brez podpore Evropske komisije je glede na dozdajšnje podobne spore tožba na Sodišču EU v Luksemburgu obsojena na neuspeh, dodaja.

Ocenjuje, da se je Ljubljana odločila za tvegano potezo ter obenem zavrnila možnost dvostranske politične rešitve, ki je po mnenju Zagreba edina mogoča. Namesto "dedramatizacije" arbitražnega spora se bo nadaljevalo zaostrovanje odnosov, ker bo slovensko vztrajanje pri pravosodni rešitvi onemogočalo rešitev na dvostranski ravni.

Na tožbo je tako v notranjepolitičnem kontekstu treba gledali kot na še en velik problem, ki visi nad hrvaško-slovenskimi odnosi in ki morda grozi bolj kot arbitražni spor, nadaljuje. Gre za postopke na hrvaških sodiščih proti LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog, potem ko je NLB izplačala eno od pravnomočnih sodb v prid Hrvaški.

"Spremembe ustavnega zakona bi Slovenijo lahko pripeljale v spor z ECB"

Cerarjeva vlada v odhodu razmišlja o spremembah protislovnega ustavnega zakona iz leta 1994, na podlagi katerega je Slovenija na NLB prenesla premoženje LB, medtem ko so terjatve ostale v LB. S spremembami ustavnega zakona naj bi prepovedali izplačila hrvaškim bankam, ker v Sloveniji menijo, da gre za nezakonite pravosodne postopke.

Slovenska vlada: Po trenutnem predlogu ustavnega zakona vsi cilji ne bi bili doseženi

Vlada podpira cilj, ki ga želijo doseči predlagatelji sprememb ustavnega zakona za zaščito NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč, a meni, da pušča nekatera vprašanja odprta. Tako med drugim ni predvidene ustrezne zaščite, ki bi bila potrebna za primere, da bi kljub vsemu prišlo do prisilnih izterjav.

Kot so sporočili po današnji dopisni seji, vlada meni, da je glede urejanja zaščite kapitalske naložbe države v NLB v ustavnem zakonu in glede posameznih rešitev ključno strokovno stališče ustavne komisije DZ.

"Če bo ta ocenila, da je predlog ustavnega zakona sistemsko najprimernejši pristop, bo treba vsebino predloga dodelati," meni vlada.

Prepoved bi Slovenijo lahko pripeljala v spor z Evropsko centralno banko, meni časnik, za Hrvaško pa je pomembneje, da so v primeru izvršbe nad premoženjem NLB na Hrvaškem predvideni povračilni ukrepi nad premoženjem podjetij v večinski lasti hrvaške države ter ukrepi proti italijanskima bankama UniCredit in Intese Saopaolo, ki sta lastnici Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb, dodaja.

Vprašanje je, ali bo Sloveniji v tem primeru uspelo ignorirati pravnomočne pravosodne odločitve, kar je glede na to, da je osrednja zamera Slovenije Hrvaški ravno obtožba, da Hrvaška v primeru arbitraže ne spoštuje odločitve sodišča, cinično, sklene časnik.

Ne spreglejte