Janez Janša
Torek, 3. 3. 2020, 7.21
4 leta, 1 mesec
Janša: Služenje vojaškega roka lahko tudi civilno #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,50
117
Prvak SDS Janez Janša je pred tajnim glasovanjem v državnem zboru, na katerem je bil pozneje potrjen za novega predsednika slovenske vlade, predstavil smernice za oblikovanje nove vlade, ki jo bodo sestavljale SDS, SMC, NSi in DeSUS. Janša je med glavnimi izzivi navedel tudi zmanjšanje birokracije, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada. Dotaknil se je tudi koalicijskih načrtov o odmrznitvi obveznega vojaškega roka in opisal glavne izzive na področju migracij.
Prvak SDS Janez Janša je v uvodnem nagovoru dejal, da se je po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS dogovorila za novo koalicijsko pogodbo za blaginjo Slovenije. Kot je dejal Janša, so v njej izhajali iz aktualnega položaja v Sloveniji ter iz dejstva, da je predsednik vlade Šarec nepričakovano odstopil in povzročil vladno krizo. Pred njimi sta bili torej dve možnosti: predčasne volitve, po katerih bi novo operativno vlado dobili jeseni, ali poskus oblikovanja nove večine.
Janez Janša (SDS) o izzivih na področju migracij.
K sodelovanju povabil tudi opozicijo
Nadaljeval je, da je nova koalicija kot izhodišče postavila dejstvo, da se trenutno v tej državi ne spoprijemamo zgolj s težavami materialne narave, ampak tudi z globljimi vprašanji. "Zato bo koalicija v ospredje postavljala predvsem tisto, kar nas združuje in povezuje," je povedal Janša in k sodelovanju povabil tudi opozicijo ter predstavnika obeh narodnosti v državnem zboru.
"Slovenija zmore več od tega, kar trenutno izkazuje," meni Janša. Več je mogoče v prvem delu doseči z ukrepi, ki ne zahtevajo nikakršnih dodatnih finančnih sredstev, nasprotno, ta sredstva lahko sproščajo, v drugem delu pa z ukrepi, ki zahtevajo obsežne prerazporeditve finančnih sredstev in ustvarjanje pogojev, da bo bruto domači proizvod te države večji in se bo v državno blagajno nateklo več sredstev, je dejal prvak SDS. Janša je pojasnil, da bodo nekateri ukrepi v prihodnosti zagotovo zahtevali tudi nekatere višje prispevne stopnje na podlagi širših soglasij in dogovorov glede na neizprosno demografsko statistiko.
"Z debirokratizacijo lahko bistveno pospešimo splošni razvoj v državi"
Po njegovih navedbah med tista področja, kjer višji finančni vložki niso potrebni, spadata debirokratizacija in decentralizacija države. Pri tem je povedal, da Slovenija zaradi velike birokratizacije ni država osebne, državljanske in podjetniške svobode, ampak je vse to drastično omejeno. To onemogoča rast podjetij, podjetniki pa za razvoj podjetij iščejo druge države: "Z debirokratizacijo lahko bistveno pospešimo splošni razvoj v državi, tega pa ni mogoče rešiti čez noč."
Luka Mesec (Levica) kritično do Janeza Janše
Centralizacija ne škodi le obrobju, ampak tudi središču
Dotaknil se je tudi vprašanja decentralizacije. Po njegovih besedah o tem govorimo že zelo dolgo, razlike pa se niso bistveno zmanjšale. Kot je povedal, stanje v Sloveniji ne škodi le obrobju, ampak tudi središču države: "Ljubljana se danes duši v prometu. Mesto, ki ima manj kot 300 tisoč prebivalcev, ima večje komunikacijske težave kot večina evropskih mest s tremi milijoni prebivalcev. V ta center se namreč vsak dan steka 130 tisoč ljudi."
Tega ni mogoče rešiti čez noč, je pa mogoče spremeniti prakse, ki to težavo povečujejo, je dejal Janša. Ob tem se je vprašal, zakaj stanovanjski sklad še vedno gradi le v Ljubljani, kjer so stanovanja dražja, mesto pa natrpano, ter zakaj se vsaka nova institucija ustanovi v Ljubljani. Nova koalicija se je zato zavezala, da bodo imele vse nove ustanove, ki bodo nastale, sedež zunaj prestolnice.
Nad demografske težave tudi z demografskim skladom
Med tistimi področji, ki po besedah Janše zahtevajo obsežno finančno prestrukturiranje, je tudi demografija. Kot je dejal Janša, ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu in eno od najstarejših v Evropi: "Slovenija je država z najvišjim demografskim tveganjem do leta 2050 na evropski celini." Zaveza o ustanovitvi demografskega sklada je splošno spoznanje vse koalicije, da je to strateška težava, je še dodal Janša.
Med tistimi področji, ki po besedah Janeza Janše zahtevajo obsežno finančno prestrukturiranje, je tudi demografija.
Priseljevanje ne reši vedno demografskega vprašanja
O priseljevanju in migracijah, s katerimi nekatere države rešujejo demografske težave, je Janša dejal, da gre pri tem za veliko iluzijo. Deloma je zgodovina človeštva tudi zgodovina migracij in imigracij, vendar pa so se pozitivno do zdaj končale le tiste, kjer so se ob imigracijah dogajale tudi integracije: "To pa se lahko zgodi, če gre za znosne razmere med tistimi, ki pridejo, in tistimi, ki so nosilci neke kulture, v katero se tisti, ki pridejo, asimilirajo."
Priseljenci morajo sprejemati tudi istospolne zveze
Janša je pojasnil, da tisti, ki pride k nam, ne more pričakovati, da bomo mi sprejeli njegove navade, njegov način vedenja in njegovo kulturo. "Upravičeno pričakujemo, da bo on sprejel našo. Ne glede na to, katera vlada bo v tej državi ali katerikoli drugi evropski državi v prihodnosti, je jasno, da se ne bomo mi prilagajali civilizaciji, ki ne priznava enakopravnosti žensk, ne priznava ločenosti cerkve od države, ne priznava verske svobode in ki kriminalizira istospolne zveze. Tukaj so meje, ki se jih ne bo prešlo."
Maša Kociper (SAB) o vzrokih za razpad vlade Marjana Šarca.
Začasna odmrznitev vojaške obveznosti je nujna
Ukrep, ki zahteva večje prestrukturiranje, je oblikovanje okolja za gospodarski razcvet. Dejstvo je, da samo gospodarska rast lahko pomeni trajno osnovo blaginje. Rešitve morajo biti trajne, sicer ima gospodarstvo zgolj škodo, je menil Janša.
O naborništvu je dejal, da je začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna. To po njegovih besedah ne pomeni, da bodo rekruti odhajali v operacije zveze Nato, gre za to, da se ustvarja podlaga, da bo struktura, ki je namenjena obrambi države, sposobna to nalogo tudi opravljati. Poleg običajnega služenja bo mogoče vojaški rok služiti tudi civilno.
V javnem zdravstvu in šolstvu je potrebna konkurenca
Javno zdravstvo in šolstvo so moderne evropske države razvile zato, da država omogoča čim bolj enake izhodiščne možnosti mladim za uspeh v življenju, in ko gre za zdravstvo, da ustvarja pogoje, ki so temeljni pogoji za sožitje v družbi. Toda ko govorimo o javnem, to ne sme biti javno v smislu, "samo da je javno, pa če je še tako slabo", "samo da je javno, pa naj stane, kar hoče". Ker na koncu potem pridemo do javnega, ko lahko prvorazredni izkoriščajo vse storitve javnega, tisti na koncu pa ne pridejo na vrsto.
Matjaž Han (SD) o tem, kakšna bo drža Socialnih demokratov v opoziciji.
Kot je dejal Janša, je tudi v javnem zdravstvu in šolstvu potrebna konkurenca. Brez konkurence ni kakovosti. Slovenija javnega šolstva in zdravstva ne bo nikoli zamenjala z zasebnim sistemom, je pa po drugi strani treba reči, da ne prvi ne drugi sistem ne bo deloval, če bo samoumeven, če ne bo možnosti izbire.
O težavah v zdravstvu je Janša povedal, da koalicija stoji in pade na tem, ali jih bo sposobna reševati.
O težavah v zdravstvu je Janša povedal, da koalicija stoji in pade na tem, ali bo sposobna reševati ta vprašanja. Dejal je, da so težave v zdravstvu rešljive, a ne brez tega, da se tam vzpostavi red, in ne brez tega, da se spremeni in dogradi plačni sistem.
117