Predlog SD izhodišče za usklajevanje o vojnem zakonu?

Janša je pojasnil, da so se na sestanku dogovorili, da vsi predsedniki parlamentarnih strank z možnostjo takšnega pristopa k rešitvi vprašanj, povezanih z žrtvami vojnega nasilja, seznanijo poslanske skupine svojih strank in pristojne strankarske organe za odločanje. Ali je to rešitev, bi se po mnenju premiera lahko videlo v enem tednu. Janša: SD je naredila korak naprej Če se bo pokazalo, da je večina parlamentarnih strank naklonjena temu, da se zadeve rešijo na takšen način, se bodo predsedniki strank še enkrat sestali in skušali oblikovati besedilo, ki bi ga vse ali večina parlamentarnih strank skupaj vložili v proceduro, je še poudaril. Premier je pojasnil, da danes "noben od predsednikov strank ni imel mandata, da bi se dokončno dogovoril o teh rešitvah" in dodal, da je "glede na zgodovino teh pogajanj in dogovarjanj treba biti korekten s tega vidika, da se prizna tudi SD, da so naredili korak naprej".

Po besedah predsednika vlade rešitve SD v veliki meri sledijo obrazložitvi, ki je zapisana v odločbi ustavnega sodišča in je bila podlaga za koalicijski predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja. "Pri praktičnih predlogih ni bistvenih vsebinskih razlik," je še dejal in dodal, da so razlike le pri nekaterih formulacijah. Te naj bi bile po mnenju premiera za "državo v 21. stoletju s parlamentarnim in demokratičnim sistemom najbrž nekoliko kontradiktorne".

"Ne bi bilo dobro ponovno odpirati vprašanj o ideologijah" Vendarle pa se jim po besedah premiera zdi boljše, da teh dilem ne odpirajo in se znova pogovarjajo o ideologiji, če je možno tiste stvari, ki so na praktični ravni odprte, rešiti v skladu z odločbo ustavnega sodišča in v skladu z nekim načelom splošne pravičnosti. "Narejena sta bila koraka naprej z obeh strani," je poudaril Janša.

Glede zakona o vojnih grobiščih je predsednik vlade povedal, da "na mizi ni popolnoma soglasne rešitve". Po njegovem mnenju bi lahko pri tem zakonu našli kompromis z različnimi pristopi glede napisov na grobiščih in z nekim zaključkom, ki bi se izrazil s postavitvijo skupnega spomenika neznanemu junaku. Ta bi bil po njegovem posvečen vsem tistim, ki so skozi zgodovinski obstoj slovenskega naroda umrli za domovino.

Enotedenski rok za testiranje stališč "Na ta način bi rešili tudi veliko protokolarno zagato, ko praktično ni mogoče izvesti nobenega državniškega obiska v skladu z mednarodnimi protokolarnimi pravili," je dejal in dodal, da ta pravila vsebujejo tudi polaganje vencev na podobne spomenike. Za takšno pot k rešitvi so določili enotedenski rok, ko naj bi "testirali" mnenja in stališča poslanskih skupin in strankarskih organov. Predsednik vlade je pojasnil, da se bodo potem odločili, ali iti v skupno predlagateljstvo tega zakona.

SD: Novela razširi krog upravičencev do statusa žrtve vojnega nasilja

Predlog SD novele zakona o žrtvah vojnega nasilja predvideva, da se prvi člen zdaj veljavnega zakona o žrtvah vojnega nasilja razširi tako, da lahko v "posebnih primerih" status žrtve vojnega nasilja pridobi tudi civilna oseba, "ki je bila izpostavljena nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil". Po besedah Mirana Potrča so pri tem pod pojmom "druge oborožene sile" mišljene predvsem organizirane partizanske enote.

Življenjska renta za prisilne mobilizirance Pri tem novela kot "posebne primere" navaja otroke, katerih starši so umrli, bili ubiti ali pa pogrešani kot pripadniki katere koli oborožene sile, ki je v času od 6. aprila 2001 do 15. maja 1945 delovala na območju sedanje Slovenije. "Posebni primer" so po noveli tudi begunci, ki so morali oditi z domov zaradi nasilja katerih koli vojaških enot. Zakon osebam, ki so bile prisilno mobilizirane, dodatno priznava tudi pravico do življenjske mesečne rente. Po do zdaj veljavnem zakonu so bile do statusa žrtve vojnega nasilja upravičene zgolj osebe, ki so bile lahko žrtve vojnega nasilja s strani okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.

Po predlagani noveli lahko status žrtve vojnega nasilja po novem dobi tudi oseba, ki je bila rojena staršem "v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946, če so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja opredeljena v zakonu". Po predlogu lahko status žrtve pridobi tudi državljan Slovenije, ki je bil kot nekdanji italijanski vojak po kapitulaciji Italije zajet s strani nemških okupacijskih oblasti in odpeljan v ujetništvo ali prisilno delo v Nemčijo.

"Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja" Novela zakona o vojnih grobiščih, ki jo državnemu zboru kot drugo iz paketa novel t.i. vojnih zakonov predlaga SD, ureja grobišča civilnih žrtev in ne le vojaška grobišča. Predvideva, da bi se kot osrednji pomnik vsem padlim za domovino v Ljubljani postavil spomenik neznanemu vojaku. Po predlagani noveli SD bi se besedilo na grobiščih vojaških in civilnih oseb, ki so bile pobite po 2. svetovni vojni, glasilo "Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja". S tem bi po mnenju predlagateljev poudarili, da je bil izvor vsega zla vojna in okupacija, "vendar so povojni poboji ne le posledica vojne, temveč tudi revolucionarnega nasilja nove oblasti".

Stroški, nastali z izkopom ali prekopom, po predlogu SD v celoti bremenijo pobudnike, ki zahtevajo izkop ali prekop. Če zahtevajo izkop ali prekop družinski člani pokojnega, lahko stroški bremenijo tudi državni proračun.

Predlagajo osrednjo kostnico na Teharjah "Zaradi številnih množičnih grobišč se pri različnih zemeljskih delih odkrivajo posmrtni ostanki neznanih žrtev vojne ali revolucionarnega nasilja, za katere zdaj ni določen način in kraj pokopa," so na koncu obrazložitve predloga zapisali v SD. Za njih predlagajo postavitev osrednje kostnice na območju Spominskega parka Teharje.