Predlog rebalansa za ministre še vzdržen

Predlog rebalansa proračuna za leto 2013 predvideva, da bi se odhodki, ki so v veljavnem proračunu predvideni v višini 9,6 milijarde evrov, zmanjšali za 25 milijonov evrov.

"Povečanje sredstev ni v skladu s principom, da bi morali vsi deliti isto usodo" Minister za pravosodje Senko Pličanič je pred sejo glede povečanja proračunskih sredstev za Urad informacijske pooblaščenke, Komisije za preprečevanje korupcije in Urad nekdanjega predsednika republike Danila Türka, ki jih predvideva rebalans, dejal, da bi morali vsi deliti enako usodo in reducirati sredstva, zato takšno povečanje financ za omenjene institucije po njegovem mnenju ni v skladu s tem principom.

Protikorupcijski komisiji se je vlada namreč odločila nameniti za dobrih 150 tisoč evrov več, urad informacijske pooblaščenke naj bi jih po novem prejemal približno 50 tisoč več. Skoraj šestkrat toliko sredstev kot do zdaj pa vlada s predlaganim rebalansom namenja za dejavnost nekdanjega predsednika republike. Proračunski prejemki tega naj bi se z zdajšnjih dobrih 40 tisoč evrov dvignili na 240 tisoč evrov.

"Noben minister si ne želi rebalansa" Zunanji minister Karl Erjavec ocenjuje, da je predlagani rebalans proračuna takšen, da ministrstvu omogoča sklep proračunskega leta, vendar bodo morali prenesti plačilo nekaterih članarin na zadnji dan leta oziroma v prihodnje leto.

Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da je 21 milijonov evrov, ki bodo z rebalansom odvzeti zdravstvenemu resorju, veliko, a kljub temu poudarja, da glavni projekti niso ogroženi. Pri tem je še opozoril, da zdravstvene dejavnosti ne financira ministrstvo za zdravje.

Kmetijski minister Dejan Židan pa je dejal, da si noben minister ne želi rebalansa proračuna, saj ta še posebej boli na kmetijskem resorju, vendar je pri tem dodal, da se projekti, financirani iz kohezijskih sredstev, odvijajo pospešeno in da pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih podpisal za 200 milijonov evrov pogodb.

Dotaknil se je tudi prodaje državnega premoženja. "Vemo, da je Bratuškova v imenu države dala zaveze v Bruslju. Žalosti me, da z nami niso bili usklajeni, kot je to potrebno s koalicijskimi partnerji. Pričakujem, da se to v tej koaliciji ne zgodi nikoli več," je sklenil.

Vlada si je postavila nov cilj – primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov Primanjkljaj državnega proračuna se je sicer maja še dodatno povečal. Znašal je 175,4 milijona evrov, kar je za dobrih 97 milijonov manj kot aprila, a še vseeno za nekaj več kot 68 milijonov več kot maja lani. V prvih petih mesecih leta se je primanjkljaj povzpel že do 1,14 milijarde evrov in tako presegel celoletni cilj po veljavnem proračunu. Vlada si je postavila nov cilj, in sicer primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov. Posegi bodo predvsem znotraj ministrstev.