SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pravna stroka kritična do morebitne uvedbe zlatega pravila v ustavo

1

termometer

Pravniki načeloma ne nasprotujejo ustavnim spremembam, s katerimi bi poenostavili postopke za sestavo vlade, bolj kritični pa so do morebitne uvedbe zlatega pravila v ustavo.

Nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj pri spreminjanju ustave opozarja na dve možnosti. "Če se misli ustava spreminjati v večjem obsegu in če bi med te spremembe spadali položaj predsednika, referendum in volitve vlade, potem je verjetno bolje, da se pripravi nova ustava, ki je potem usklajena celota," je pojasnil. V primeru, da ne bi prišlo do večjih sprememb v ustavi, pa je po njegovih besedah treba pogledati, katere so tiste nujne spremembe, ki imajo tudi realno možnost, da v parlamentu dobijo dvotretjinsko večino. Kot je povedal, se v nasprotnem primeru s procesom spreminjanja ustave vrže stran čas in denar.

Teršek: Razmišljanja o spremembah ustave "odražajo nacionalno ustavno identiteto" Ustavni pravnik Andraž Teršek pa meni, da so javna razmišljanja o spremembah ustave vselej nazoren in pomemben pokazatelj tega, kako politiki in predstavniki različnih poklicev razmišljajo o ustavnosti, ustavi kot dokumentu in ustavnem pravu kot vedi. "Odražajo nacionalno ustavno identiteto," je zapisal.

"Neprimeren odnos do ustave" Zanjo pa je po oceni pravnika v Sloveniji značilno, da "jo opredeljuje neprimeren odnos do ustave, nerazumevanje ustavnopravne abecede in posebna mešanica ignorance in neodgovornosti, ko gre za število in ponavljanje očitnih in prepogosto tudi hudih kršitev ustavnosti". Tudi najnovejši proces priprav na spreminjanje slovenske ustave, ki se odvija v vladi in parlamentu, ne kaže na to, da se bo ta slovenska tradicija nerazumevanja ustavnosti in neprimernega odnosa do besedila ustave prekinila, je pojasnil pravnik.

Petrič: Vsega se je treba lotiti "s tresočo roko" Morebitno spreminjanje slovenske ustave je sicer pred tedni komentiral tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Opozoril je, da je spreminjanje ustave zelo delikatna zadeva. "Zato ne gre hiteti, ampak se je treba sprememb lotiti vedno z globokim razmislekom in s tresočo roko," je dejal.

Načelna podpora poenostavitvi postopkov za sestavo vlade Pravniki sicer načeloma podpirajo poenostavitev postopkov za sestavo vlade. Čebulju se tako zdi nujna sprememba ustave, ki se nanaša na imenovanja mandatarja in ministrov. DZ naj po njegovem mnenju izvoli samo mandatarja, ta pa naj si sam postavlja ministre. Jasnejši ureditvi postopka za sestavo vlade in njegovi poenostavitvi sicer tudi po mnenju Terška načeloma ne gre nasprotovati. Prav tako ne ideji, da bi se vprašanje referendumske demokracije malo drugače uredilo tudi na ustavni ravni. Da bi veljalo razmisliti o spremembah na področju oblikovanja vlade in zaupnice vladi, je omenil tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič.

"Soglasje o zlatem pravilu je očitno le v tem, da nihče ne ve, kakšno naj bo to zlato pravilo" Sta pa Čebulj in Teršek bolj kritična do morebitne uvedbe t. i. zlatega pravila v ustavo. Načelno soglasje predstavnikov parlamentarnih strank po besedah Čebulja še ne pomeni, da bo predlog dobil dvotretjinsko podporo. "Soglasje o zlatem pravilu je očitno le v tem, da nihče ne ve, kakšno naj bo to zlato pravilo in kako naj se napiše," je pojasnil. Sam sicer ni preveč navdušen nad tem, da bi to pravilo sploh zapisali v ustavo, saj bi ga raje zapisal v nekakšen izvedbeni ustavni zakon.

"Neposrečen poseg v besedilo ustave" Teršek pa meni, da bi bila uvedba "zlatega pravila" na ustavni ravni povsem "neposrečen poseg v besedilo ustave". Vztraja pa tudi pri prepričanju, da bi bila sprememba ustave, ki bi bila namenjena razbremenjevanju ustavnega sodišča, zgrešena in neverodostojno poteza.

Ernest Petrič sicer med spremembami, o katerih bi veljalo razmisliti, navaja tudi položaj ustavnega sodišča, ki naj se ukvarja s pomembnimi ustavnopravnimi vprašanji. Medtem pa Teršek vztraja pri prepričanju, da bi bila taka sprememba ustave zgrešena in neverodostojno poteza.

Ustavni pravniki izpostavljajo še potreben razmislek o volilnem sistemu in referendumski ureditvi. So pa po besedah predsednika ustavnega sodišča v vsaki ustavi neki temeljni principi, ki so intaktni.

Spomnimo: Predsedniku DZ Gregorju Virantu so sicer predloge ustavnih sprememb posredovale poslanske skupine Pozitivne Slovenije, SDS, SD, Liste Virant, SLS, NSi in poslanca narodnih skupnosti. Predlogi se nanašajo predvsem na referendumske določbe in zapis zlatega pravila glede omejitve zadolževanja v ustavo. Več strank predlaga tudi ukinitev državnega sveta ter ukinitev trajnega sodniškega mandata. Kot so v sredo pojasnili v državnem zboru, bo Virant po pripravi pregleda vseh predlogov povabil predsednico in predsednike parlamentarnih strank ter vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti na posvet, na katerem bodo nadaljevali z razpravo o ustavnih spremembah.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin