Sobota, 8. 2. 2025, 22.03
6 ur, 18 minut
Aktivno državljanstvo
Pozimi v Umagu: z direktorjem turizma, ponudniki in domačini o Slovencih, cenah in novi sezoni #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Na obhodu po Umagu smo se pogovarjali z direktorjem turistične skupnosti Umag (Turističke zajednice Umag) Milovanom Popovićem.
Slovenci si poleti radi privoščimo oddih na morju, pozimi pa gremo na smučišča. A vendar je tudi kakšen zimski dan lepo preživeti na obali. Odpravili smo se v Umag in Novigrad, najljubši destinaciji Slovencev na Hrvaškem, in preverili zimski utrip. Naredili smo obhod po centru in rivi, poklepetali z mimoidočimi domačini, turističnimi ponudniki in redkimi turisti, preverili cene v restavracijah in izbranih nastanitvah, z direktorjem turistične skupnosti mesta Umag Milovanom Popovićem pa spregovorili o cenah, prihajajoči sezoni ter statistiki in navadah turistov, predvsem slovenskih. Tudi on pravi, da so "Slovenci številka ena za Umag", da so dobri potrošniki, da so zanje vse pomembnejši gostje tudi v pred in po sezoni, potožil pa se je nad lastniki počitniških hiš, ki da ne spoštujejo zakonov. Med njimi so najštevilčnejši prav Slovenci.
Čeprav smo sredi zime, je marsikdo z mislimi že pri poletju, zimski meseci pa so tudi čas, ko množično brskamo po spletnih straneh in iščemo najugodnejše ponudbe za rezervacijo poletnih počitnic. Za slovenske turiste je destinacija številka ena kljub podražitvi še vedno Hrvaška. Da bi preverili, kašna je ponudba na hrvaškem trgu za prihajajoče poletje, smo se v torek, 4. februarja, odpravili v Umag in Novigrad, mesti, ki sta po številu nočitev na listi desetih najbolj priljubljenih destinacij Slovencev na Hrvaškem.
Riva v Umagu pozimi
Rezervacije nastanitev samo še preko spleta in agencij
Za začetek so nas zanimale cene nastanitev, ki smo jih poskušali preveriti kar na licu mesta. Izkazalo se je, da bi na turistični infotočki to lahko storili, neposredno na recepciji hotela ali kampa pa ne, saj so bile vse nastanitve, ki smo jih obiskali, zaprte: Hotel Umag Plava Laguna, Hotel Sipar Plava Laguna, Camping Park Umag, Blu Mare Hotel v Novigradu in Aminess Maravea Camping Resort.
Na vratih hotelov in kampov je pisalo, da so zaprti in da lahko pokličemo na številko dežurne osebe. Ko smo poklicali, so nam prišli odpret vrata in nam razložili, da cene lahko preverimo na spletu, kjer lahko opravimo tudi rezervacijo. Tudi oni so potrdili, da je rezervacijo najbolje opraviti čim prej, saj se cene iz dneva v dan spreminjajo in so bližje sezoni vse dražje.
Vrata hotelov so bila na dan našega obiska zaprta.
"Le redko kdo dandanes še opravi rezervacijo na licu mesta oziroma se za rezervacijo turistične nastanitve odpravi v turistični infocenter in prosi, da mu najdejo nastanitev," nam je povedal direktor turistične skupnosti mesta Umag Milovan Popović. A so tudi takšni gostje, predvsem v glavni sezoni, ko ni več prostih mest na portalu Booking.com. Gre pretežno za goste, ki potujejo brez načrtovanja, starejše goste in tiste, ki jim je všeč osebni stik, da se prepričajo, kdo stoji za tem, kar bodo rezervirali. A teh je zelo majhen odstotek, doda sogovornik.
Cene nočitve za osebo v Hotelu Umag Plava Laguna, Camping Parku Umag, Blu Mare Hotelu v Novigradu in Aminess Maravea Camping Resortu smo nato preverili pri več ponudnikih in jih med seboj primerjali. Pri hotelih smo vzeli sedemdnevni aranžma od 15. do 22. julija 2025 v dvoposteljni sobi in ceno delili s sedem (nočitve) in dva (dve osebi) ter tako dobili ceno za osebo za eno noč. Tudi pri najemu mobilnih hišk smo vzeli sedemdnevni aranžma od 15. do 22. julija 2025 in nato na enak način izračunali ceno najema hiške na noč. Vsi spodaj navedeni podatki so bili preverjeni 6. februarja 2025.
Na vhodu kampa Camping park Umag je bila recepcija zaprta. Na vhodu je bil le varnostnik, ki je dejal, da se kamp odpre 16. aprila in da je rezervacijo mogoče opraviti na spletu.
Da se večina rezervacij danes opravi prek spleta, je potrdil tudi Popović. "Preden opravi rezervacijo, povprečen gost odpre najmanj deset strani različnih agencij in spletnih strani hotelov, kampov in drugih nastanitev. Tako med seboj primerjajo ponudbe in cene ter se odločijo za sebi najprimernejšo," je pojasnil, pri tem pa dodal, da se gostje iz različnih držav med seboj razlikujejo po načinu in času rezervacije nastanitve. "Nemci denimo nastanitve rezervirajo tudi po leto vnaprej, Italijani so znani kot zamudniki, Slovenci pa so nekje vmes."
Vsekakor svetuje, da rezervacijo, če le lahko, gostje opravijo čim prej, saj je zgodnejša rezervacija ponavadi cenejša, predvsem pa ima turist na voljo več možnosti, tako z vidika datumov kot prostih nastanitev.
Čeprav bi morda mislili, da slovenski gostje na Hrvaško pretežno potujejo v lastni režiji, na agencijah Sonček in Kompas pojasnjujejo, da ni tako. Hrvaška je ena od najbolj priljubljenih počitniških destinacij v Evropi, zato je del ponudbe vseh večjih evropskih organizatorjev počitnic, povedo tako na Kompasu kot Sončku.
Oboji tudi opažajo, da je prosti čas, ki ga namenjamo počitnicam, vedno bolj cenjen, zato so gostje organizacijo pripravljeni zaupati strokovnjakom in agencijam, ki imajo široko in preverjeno ponudbo, namesto da se z iskanjem najugodnejše ponudbe spopadajo sami in pri tem izgubijo veliko časa, živcev in tudi denarja. Po izkušnjah agencije Sonček se slovenski gostje s povpraševanjem za dopustovanje na Hrvaškem nanje obračajo skozi vse leto – za kratke zimske konce tedna, za prvomajske in druge praznike, najbolj množično pa seveda poleti.
Veliko Slovencev gre na Hrvaško na dopust preko agencije.
Tako Sonček kot Kompas imata z organizatorji potovanj z izbranimi ponudniki sklenjene dogovore o zakupu večjega števila nastanitvenih kapacitet, ki so ponavadi sklenjeni tudi za daljše obdobje, včasih celo za celotno sezono. To jim omogoča, da gostom nudijo drugačne ponudbe in tudi nakupne pogoje, kot so dostopne individualnim potnikom. Poleg tega sodelujejo tudi s tujimi agencijami in dostopajo do profesionalnih rezervacijskih sistemov, ki jim omogočijo celovitejši pregled ponudb in posledično možnost, da za goste poiščejo ponudbo, ki jim najbolj ustreza.
Kot prednosti potovanja prek turističnih agencij tako obe agenciji navajata enake, pogosto pa tudi nižje cene zaradi zakupljenih kapacitet, pregled ponudbe vseh nastanitev na enem mestu, svetovanje, ponudbo posebnih produktov (npr. počitnice s športnimi dogodki, koncerti ipd.). Zaradi zakupljenih kapacitet imajo agencije pogosto na voljo še sobe tudi, ko hotel sporoči, da je že razprodan. Omogočajo tudi brezplačno odpoved do določenega obdobja pred potovanjem, prilagodljive plačilne pogoje, omogočajo tudi ponudbo vseh drugih storitev, kot so zavarovanja, transferji, dodatne ekskurzije, ogledi, vstopnine, najemi avtomobila ipd.
Domačini in ponudniki: Življenje pozimi je tukaj mirno
Na dan našega obiska je bilo v Umagu opaziti kar nekaj ljudi, tako domačinov kot turistov, ki so se sprehajali ali pili kavo v bližnjih lokalih.
Umag okoli 12. ure
Trg slobode v Umagu je sameval. Restavracije so bile zaprte.
Središče Novigrada je bilo medtem skoraj povsem prazno, po vsem mestu so potekala gradbena dela.
V središču Novigrada potekajo gradbena dela.
Srečali smo le redke mimoidoče.
Na obhodu smo sicer res srečali redke mimoidoče, vendar so se ti z veseljem ustavili, poklepetali z nami in nam povedali, kako je videti življenje v Umagu in Novigradu pozimi. Odgovarjali so nam domačini, prodajalka v trgovini s spominki, gostinka, ki ima letos prvič doslej lokal odprt skozi vso leto in ne le med sezono, srečali pa smo tudi turistki iz Slovenije. Odgovore si poglejte v spodnjem videoposnetku:
Večina restavracij je bila zaprtih
Ob tem nas je zanimalo tudi, kako je v tem času z odprtjem restavracij. V času našega obiska so bile te večinoma zaprte. Želeli smo obiskati in preveriti cene v restavraciji San Valentino II. na začetku rive v Umagu in Konobi Europa na Trgu slobode, ki smo ju obiskali tudi poleti, a sta bili obe zaprti (kakšne so bile cene v omenjenih dveh restavracijah poleti, lahko preverite na tej povezavi).
V Umagu je pozimi težko kupiti sladoled.
Na vratih Konobe Europa je sicer pisalo, da se odpre ob 11.30, vendar je bila restavracija nekaj čez 12. uro še vedno zaprta. Na rivi v Umagu pa je bila odprta restavracija San Valentino. V Novigradu smo obiskali Restoran Tomato. V obeh restavracijah smo preverili cene nekaterih jedi in pijač. Preverite jih lahko v spodnji tabeli.
Direktor turistične skupnosti je povedal, da cene v restavracijah in barih pozimi ostanejo takšne kot poleti. Posebnih cen za domačine ni, čeprav bi bilo po njegovem mnenju "s kakšnim zakonom" smiselno uvesti nižje cene za pred- in posezonski del leta, a to za zdaj ne obstaja.
Veliko restavracij je bilo zaprtih.
Popović sicer pravi, da so sezonski objekti odprti samo med sezono, a vendarle ima Istra, predvsem severozahodna, gostinske in namestitvene ponudnike, ki so odprti vseh 365 dni v letu. "Zelo težko je dobiti mizo, še posebej ob koncih tedna, in tako je že leta. Imamo veliko gostov iz Slovenije, Avstrije in Italije, ki pridejo samo zaradi gastronomije. Naše restavracije se zelo dobro obnesejo, tudi izven sezone. Morda ne 365 dni, imamo pa zagotovo 300 dobrih turističnih dni na leto. To velja še posebej za zahodni del Istre od Umaga do Pulja."
"Umag je številka ena za Slovence in Slovenci so številka ena za Umag"
V nadaljevanju smo naredili tudi pregled statističnih podatkov obiska slovenskih turistov na Hrvaškem in o njih razpravljali z direktorjem turistične skupnosti Umag Milovanom Popovićem ter direktorjem Predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Brunom Bonifačićem. Slednji je povedal, da so najbolj množični turisti na Hrvaškem Nemci, sledijo domači gostje, na tretjem mestu pa so Slovenci, ki že leta podirajo lastne rekorde.
"Slovenci so bili tako kot v preteklosti tudi lani za nas ključni gostje. Razumejo naše kraje in ljudi, morje pa poznajo bolje kot Hrvati. Na lokacijah, kjer so slovenski gostje številka ena, se organizira tudi posebne dogodke zanje, predvsem na območju Istre, Lošinja in Krka. Slovenski turist je res dobrodošel in priznan, zato menim, da se na Hrvaškem ne bi smel slabo počutiti," meni Bonifačić.
Slovenski statistični urad (Surs) beleži, da so v prvih treh četrtletjih lanskega leta prebivalci Slovenije opravili 1,928 milijona zasebnih potovanj na Hrvaško in tam ustvarili 10,5 milijona prenočitev, iz podatkov Hrvaške turistične skupnosti pa je razvidno, da so za slovenske goste na Hrvaškem še vedno najprivlačnejše bližnje destinacije, med njimi celotna Istra in bližnji otoki.
Tradicija dopustovanja Slovencev na hrvaški obali po mnenju Bonifičića izvira iz preteklosti, ko so Slovenci in Hrvati še živeli v isti državi. Množični turizem se je, kot ocenjuje, na Hrvaškem začel pred deset ali malo več leti, ko so začeli intenzivno delati za promocijo. Pri tem veliko vlogo pripisuje hrvaškim športnikom in njihovim uspehom, zaradi katerih je Hrvaška postala prepoznavna širše v svetu in vstopu v Evropsko unijo leta 2004, s čimer je prišla tudi velika finančna podpora. Istočasno so začeli delati tudi za prepoznavnost kontinentalnega dela Hrvaške, kamor skušajo s ponudbami za en dan ali konec tedna privabiti turiste iz bližine, predvsem Slovenije. "V zadnjem obdobju se je število slovenskih gostov v kontinentalnem delu Hrvaške povečalo za 12 odstotkov. V Medžimurju so slovenski gosti številka ena, pred Hrvati," ob tem pove Bonifačić. "Umag je številka ena za Slovence in Slovenci so številka ena za Umag," je ob predstavitvi podatkov potrdil tudi Popović. Od skupno 560 tisoč prihodov turistov in 3,08 milijona prenočitev na območju mesta Umag so namreč slovenski turisti v letu 2024 ustvarili 137 tisoč prihodov in 828 tisoč prenočitev, kar predstavlja 27 odstotkov vseh prenočitev v Umagu.
Na drugem mestu sledijo Nemci, nato Avstrijci. "Slovenija, Nemčija in Avstrija so prva tri tržišča. Po številčnosti gostov se izmenjavajo glede na vrsto nastanitve in glede na sezono, vendar so vedno prve tri," pravi Popović.
"Tukaj sem že osem let in vedno je bil Umag po številu nočitev med slovenskimi gosti na prvem mestu. Predvidevam, da je tako ostalo iz Jugoslavije, glede na to, da smo Slovencem najbližja destinacija. Število prihodov in prenočitev iz leta v leto raste, tako da po mojem mnenju kombinacija Umaga in Slovencev kar dobro deluje," je dejal direktor turistične skupnosti mesta Umag (Turističke zajednice Grada Umaga) Milovan Popović.
V Umagu največ slovenskih gostov za nastanitev izbralo hotel
Upoštevajoč podatke za celotno Hrvaško so slovenski gostje v letu 2024 največ prihodov in nočitev ustvarili v kampih, sledijo hoteli, nato zasebne namestitve.
Bonifačić poudarja, da so kampi na Hrvaškem danes nekaj povsem drugega kot so bili, ko se je začel množični turizem. "Kampi na Hrvaškem so danes luksuz in so po kvaliteti v svetu na lestvici zelo visoko. Mislim, da, kar zadeva kampe, nihče ne more reči, da za to, kar plača, ne dobi dovolj." Zadnje leto vidimo tudi porast obiska Slovencev v hotelih, kar je po besedah Bonifačića velika sprememba, saj so slovenski gostje prej pretežno bivali v apartmajih. Omenil je tudi, da so slovenski gostje vedno bolj zainteresirani za navtični turizem. "Slovenski skiperji imajo Jadran še raje kot naši oziroma bolj pazijo nanj," je dodal ob tem.
40 odstotkov površine kampov je namenjenih za mobilne hiške, 60 odstotkov pa za turiste, ki pridejo s svojimi avtodomi in šotori.
Nekoliko drugačna razporeditev velja za območja Umaga, kjer je največ slovenskih gostov za namestitev izbralo hotel, na drugem mestu zasebne namestitve in šele nato kampe. Tudi če štejejo vse goste, ne le iz Slovenije, so hoteli v Umagu med najbolj obiskanimi namestitvami.
Slovenski gostje so v letu 2024 v Umagu v komercialnih nastanitvah ustvarili 519 tisoč prenočitev, kar je 19 odstotkov vseh prenočitev, 300 tisoč prenočitev pa je bilo ustvarjenih v nekomercialnih nastanitvah, torej v objektih, ki so v lasti slovenskih gostov. Popović ob tem izpostavi, da se Slovenci, če upoštevamo zgolj komercialne namestitve, torej tiste v hotelih, kampih in zasebnih namestitvah, po številčnosti uvrstimo na drugo mesto, in sicer takoj za Nemci.
Tako slovenski kot gostje iz drugih držav v Umagu najraje bivajo v hotelih.
Turisti v nekomercialnih nastanitvah se ne prijavljajo
Iz podatkov je med drugim razvidno, da je število slovenskih turistov, ki so prenočevali v nekomercialnih namestitvah, leta 2024 v primerjavi z letom prej padlo za štiri odstotke. Podatek je glede na to, da vse druge nastanitve beležijo rast, izstopajoč, a tudi nerealen. Zakaj?
Kot je pojasnil Popović, bi se morali po zakonu o turistični taksi prijaviti vsi nerezidenti, torej vsi tuji državljani ali državljani Hrvaške iz drugih mest, ki imajo v Umagu ali katerem drugem hrvaškem mestu nastanitve in pridejo v te nastanitve prespati, v glavni sezoni – od 15. junija do 15. septembra – pa bi za bivanje v teh nastanitvah morali plačati tudi turistično takso.
Ta znaša za prvi dve osebi 33 evrov na leto, za naslednje osebe pa 13 evrov in je 70 odstotkov nižja kot tista, ki jo plača gost, ki pride v komercialne nastanitve. Vsak lastnik lahko prijavi do 20 sorodnikov in prijateljev. "Ne razumem, zakaj se ljudje ne prijavljajo, saj so zneski za takse smešni. Potem pa se kaj zgodi, ti pa nisi prijavljen ali pa te ujame inšpekcija," opozarja Popović.
A kot opozarja, se veliko turistov ne prijavlja, kar predstavlja veliko težavo. "V Umagu imamo okoli 4.500 objektov v lasti nerezidentov, z okoli 30 tisoč, morda celo več posteljami. Od tega jih je zelo malo registriranih."
Veliko lastnikov svoje nastanitve oddaja na črno.
Razkrinkal jih je covid-19
Sprememba pa se je zgodila v času pandemije covid-19, pojasnjuje Popović. Takrat je Slovenija od tistih, ki so se vračali v Slovenijo, zahtevala potrdilo, kje so bili. Razlika je bila, ali so bili na Hrvaškem ali pa v Bosni in Hercegovini, Srbiji ali kje drugje. Če so bili na Hrvaškem, so se izognili obvezni karanteni, sicer ne. "To je privedlo do tega, da so se tisti, ki se prej niso nikoli prijavili, začeli prijavljati. Vsak dan je bilo tukaj pred občino sto ljudi, ki so čakali v vrsti, da bi dobili potrdilo. Ko si jih potem vprašal, zakaj se nikoli prej niso prijavili, saj je to njihova obveznost, pa so iskali različne izgovore."
Takrat so po besedah Popovića zabeležili več kot 50-odstotno rast bivanja v nekomercialnih nastanitvah. To pa dejansko ni bila rast, saj so se prijavili ljudje, ki so tam ves čas bivali, a se prej nikoli niso prijavili in so šele takrat vstopili v evidenco. "Zdaj, ko je covid-19 za nami, pa se nekateri od teh ljudi znova ne prijavljajo več, zato je bil zabeležen ta upad. Zagotovo ta podatek ne pomeni, da je bilo leta 2024 v nekomercialnih nastanitvah kaj manj ljudi."
V nekomercialnih nastanitvah so samo lastniki, prijatelji in sorodniki.
Na bolhi oddajajo na črno, ključe menjajo na bencinskih črpalkah
Druga težava nekomercialnih nastanitev pa je po besedah Popovića oddajanje na črno. "Dobršen del teh kapacitet dejansko oddajajo. Tam ne bivajo samo lastniki, prijatelji in sorodniki. Ko odpreš portal bolha.si ali katero drugo spletno stran, vidiš, da se te kapacitete oddajajo, da niso kategorizirane, ključi se izmenjujejo na bencinskih črpalkah, plačujejo z gotovino itd. Tako ustvarjajo nelojalno konkurenco našim najemnikom, ki plačujejo vse svoje obveznosti," je še pojasnil Popović. To sta dve veliki težavi nekomercialnih nastanitev, ki ju do danes niso uspeli rešiti, je povedal.
Na vprašanje, ali težavo predstavljamo Slovenci, sogovornik odgovarja: "Slovenci kot Slovenci niso težava, težavo predstavlja vsak, ki počne kaj nezakonitega in ne spoštuje zakonov države, v kateri se nahaja."
Pravi, da imajo premalo inšpektorjev, ki bi tovrstne kršitelje preverjali, a tudi če jih, so kazni premajhne, da bi bile odvračalne. Ljudje se tega zavedajo in tako izigravajo sistem.
Po njegovih besedah si že leta prizadevajo, da bi nadzor in kazni poostrili. Prepričan je, da se bo to tudi zgodilo. Ob tem poudarja, da tudi v primeru, da nekdo trdi, da ga v objektu ni bilo, se vedno lahko najde sled, ki dokazuje nasprotno. "Vidimo, da je bila uporabljena elektrika, voda itd. Torej obstaja način. Vendarle gre za nelegalne goste, ki obremenjujejo turistično infrastrukturo tako kot redni gostje in za to nič ne prispevajo in nič ne plačajo. In to ni pošteno."
Na vprašanje, kakšno težavo predstavljajo pri tem Slovenci, sogovornik odgovarja: "Slovenci kot Slovenci ne predstavljajo težave, težava je vsak, ki počne kaj nezakonitega in ne spoštuje zakonov države, v kateri se nahaja. Dejstvo je, da so Slovenci pri nas najštevilčnejši turisti in tudi lastnikov nepremičnin imamo največ iz Slovenije. To je zato, ker so blizu in ker je to dediščina iz Jugoslavije. Slovenci so tukaj kupovali nepremičnine, zdaj pa je tukaj največ Slovencev, zato se govori o njih, ne pa zato, ker bi imeli kaj proti Slovencem. Imamo tudi Hrvate, Avstrijce, Nemce, Italijane, ampak Slovenci so najštevilčnejši."
Slovenci pomembni gostje tudi pred in po glavni sezoni
Direktor Turistične skupnosti mesta Umag Popović je v pogovoru med drugim dejal, da se v turistični skupnosti v zadnjem času pretežno posvečajo obdobju pred in po sezoni, saj so v glavni, torej poletni sezoni že tako preobremenjeni. Tudi v tem obdobju slovenski gostje igramo pomembno vlogo.
"V Umagu je več kot 30 tisoč prijavljenih gostov, namenoma poudarjam prijavljenih, saj je veliko neprijavljenih. Mesto Umag ima sicer 13 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da imamo v sezoni trikrat več turistov kot prebivalcev. Tako da več turizma v sezoni pravzaprav ne potrebujemo, zato se posvečamo obdobjem pred in po sezoni. Izven glavne sezone ustvarimo že več kot 30 odstotkov celotnega turističnega prometa, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi destinacijami zelo dober rezultat," je še pojasnil sogovornik.
V apartmajskem naselju Mareda je bilo tudi pozimi opaziti avtomobile s slovenskimi registrskimi tablicami.
Kot pravi, to počnejo s promocijo posebnih ponudb, pri čemer se v veliki meri osredotočajo na šport oziroma športne dogodke, ki privabijo predvsem goste iz Slovenije. "Slovenija je naš najbližji trg in veliko Slovencev v Umag prihaja ob koncih tedna, številni imajo tukaj tudi svoje nastanitve. Slovenci ste zelo aktivni in se ukvarjate s športom, zato imamo na voljo veliko športnih dogodkov. Imamo veliko serijo nogometnih turnirjev, takrat pride več kot 300 slovenskih ekip, poleg tega imamo kolesarski maraton in tekaško prireditev," je naštel Popović. Kot je dodal, smo na vseh teh prireditvah Slovenci najštevilčnejši obiskovalci.
Slovenskim gostom se prilagajajo pri ponudbi, z jezikom (še) ne
Hrvaški turizem se torej slovenskim gostom intenzivno prilagaja v ponudbi. Kako pa je z jezikom? "Vedel sem, da me boste to vprašali. Vedno me to vprašajo. Glede na to, da smo bili v skupni državi in da se kar dobro razumemo, je ostalo mnenje, da Slovenci preprosto ne potrebujejo prevoda. Prepričan sem, da to ne pomeni, da ne cenimo slovenskih gostov, ampak je povezano s tem, da se kar dobro razumemo in da ljudje preprosto mislijo, da tega ni treba prevajati, ker da sta si jezika dovolj podobna."
Na spletni strani turistične skupnosti imajo gradivo v slovenščini, fizičnih materialov pa ne prevajajo v slovenščino, razen če ne ciljajo posebej slovenskega trga. Gradivo imajo sicer napisano v hrvaščini, italijanščini, angleščini, nemščini, ponavadi v teh štirih jezikih, pove Popović.
Če se bo izkazalo, da bo pri novih generacijah prevod potreben, bomo temu seveda sledili, še napoveduje Popović.
Zaradi visokih cen izguba za gostince, za ponudnike nastanitev ne
Seveda v pogovoru z direktorjem turistične skupnosti Umag in direktorjem predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji nismo mogli mimo cen, nad katerimi se ne pritožujejo le slovenski gostje, temveč tudi drugi, celo domači. Kot pove Popović, podražitve v letu 2024 v Umagu niso vplivale na število prihodov in prenočitev, dosegli so namreč raven iz leta 2023, ki je bilo najboljše leto, odkar merijo turistično obiskanost, se je pa upad, kar ve po pripovedovanju gostincev, poznal pri zunajpenzionski ponudbi, predvsem v restavracijah.
V Umagu je bila v času našega obiska odprta ena trgovina s spominki. Prodajalka je povedala, da so pozimi edini in da pridejo pretežno turisti iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Pove še, da so imeli lansko sezono pet- do šestodstotni upad prenočitev z nemškega trga. Nadomestili so ga s češkimi, slovaškimi, poljskimi, madžarskimi in slovenskimi gosti, ki pa ne obiskujejo toliko restavracij. "Če malo poenostavim, bi Nemec na sedemdnevnem potovanju šel na tri večerje, Čeh ali Poljak pa v istem obdobju na eno. Zato pri prenočitvah ne beležimo upada, gostinci pa ga."
Druga razlaga pa je, da glede na to, kako zelo so se podražile nastanitvene storitve, ljudem ostane manj denarja za obisk restavracij. "Ljudje torej niso opustili bivanja v nastanitvah, so pa zato morda manj pogosto šli v restavracijo," predpostavlja Popović in dodaja, da bodo točne informacije znane, ko jih bo objavil statistični urad.
"Mislim, da so slovenski gostje dobri potrošniki. Niso na istem nivoju kot Nemci in Avstrijci, vendar so vsekakor dobri potrošniki in znajo ceniti dobro hrano in dobro vino. Mislim, da so gostinci zadovoljni s slovenskimi gosti," pravi Popović.
Popović sicer ocenjuje, da so nemški in avstrijski gostje najboljši potrošniki, saj imajo največjo kupno moč in tudi drugačne navade kot denimo češki, slovaški ali slovenski gostje, Bonifačić pa pravi, da so največji potrošniki Američani in Britanci, ki dnevno porabijo okoli 350 evrov. Slovenci smo nekje na sredini, na dan porabimo okoli 150 evrov.
Kakšni gostje so Slovenci, so nam povedali tudi domačini, gostinci in turistični ponudniki. Kaj so povedali, si lahko pogledate v spodnjem videoposnetku.
Popović je opozoril še, da se cene niso dvignile samo pri njih, temveč po vsej Evropi. "Inflacija je visoka. Zadnji podatki kažejo, da je na Hrvaškem najvišja inflacija v evroobmočju." Podobno meni tudi Bonifačić. "Vojne in energetske krize so zagotovo v zadnjih letih vplivale na povišanje, nekje upravičeno, kje pa zagotovo tudi ne. Ampak tako je povsod, ne samo na Hrvaškem."
Napovedi za novo sezono so po besedah Popovića dobre.
Kaj pričakovati v novi sezoni?
Glede nove sezone Popović pravi, "da ni pričakovati bistvenih skokov glede cen", trenutne napovedi hotelirjev in agencij pa kažejo, da naj bi bila glede na število prijavljenih gostov sezona, če jo primerjajo z enakim obdobjem lansko leto, dobra.
Kar se tiče novih nastanitvenih objektov, v Umagu v sezoni z delom nadaljuje lani na novo odprt Hotel Petram, ki ima najdaljši strešni bazen v Evropi, gostje pa se bodo lahko nastanili tudi v povsem prenovljenem Hotelu Koral, še pove direktor turistične skupnosti.
Od dogodkov Popović za prihajajočo sezono obljublja jubilejni Umag Trophy, veliki nogometni turnir za otroke starosti od osem do 14 let, ki se bo odvijal ob vseh koncih tedna v marcu in prvi konec tedna v aprilu in ga organizira slovenska agencija.
Veselijo se tudi največjega kolesarskega maratona Istria Gran Fondo, na katerem pričakujejo več kot tisoč kolesarjev. Sledil bo polmaraton Umag Run, vrhunec dogajanja pa bosta festival Sea Star Festival in ATP Croatia Open Umag, je ob koncu pogovora še izpostavil direktor turistične skupnosti mesta Umag.
"Ne glede na to, v katerem delu leta obiščete Umag, boste vedno našli nekaj zase," je še dodal. Če ne drugega, pa je, kot nas je spomnila turistka iz Slovenije, sprehod ob morju vedno dobrodošel.
Sprehod ob morju vedno dobro dene.
