Četrtek, 10. 2. 2022, 11.43
3 leta, 4 mesece
Polomija hrvaške vlade: izseljencem 26 tisoč evrov premalo za vrnitev v domovino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
2
Ocenjujejo, da bo ponudbo za izseljence do konca leta izkoristilo 4.500 ljudi. A da bi dosegli to številko, se jih mora prijaviti še 4.499.
Ponudba hrvaške vlade, da izseljence privabi nazaj v domovino z 200.000 kunami (26.500 evrov), se je po dobrem mesecu izkazala za polomijo. Do zdaj se je za to finančno spodbudo prijavila samo ena oseba, je v sredo poročala hrvaška televizija RTL.
V vladi so za pobudo vračanja izseljencev, s katero med drugim poskušajo zajeziti negativen demografski trend, namenili 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov). Ocenjujejo, da bo ponudbo za izseljence do konca leta izkoristilo 4.500 ljudi. A da bi dosegli to številko, se jih mora prijaviti še 4.499.
"Ukrep bomo lahko ocenili šele po enem letu in rekli, ali je bil dober in ali je dal gospodarski in demografski rezultat, ki smo ga hoteli. Za sklepe je zdaj prezgodaj," je eno samo prijavo komentiral minister za delo Josip Aladrović.
"Ljudje ne verjamejo več v obljube"
Svoje pa so v oddaji Danas na RTL povedali tudi demografi. "To je pričakovano. Vsi so govorili, da gre za ukrepe, ki realno ne bodo vplivali na vrnitev. Treba je vprašati mlade, zakaj so odšli, saj so odšli večinoma mladi. Gre predvsem za vprašanje eksistence, delovnih mest, urejene države. Treba je ponuditi veliko več od nekih ukrepov, saj ljudje ne verjamejo več v obljube," je dejal demograf Marin Strmota.
Hrvaški državljani, tako tisti, ki živijo na Hrvaškem, kot tisti, ki se želijo vrniti, imajo tudi možnost, da izkoristijo 150 tisoč kun (20 tisoč evrov) podpore za samozaposlovanje. Tisti, ki so v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev delali v Evropski uniji, pa lahko dobijo še dodatnih 50 tisoč kun (6.600 evrov). 25 tisoč kun (33 tisoč evrov) dodatne finančne spodbude lahko dobijo tudi državljani za migracije znotraj države, in sicer iz bolj razvitih krajev v manj razvite.
Demograf: Finančne spodbude ne bodo rešile odhajanja mladih
Po besedah demografa Ivana Majstorića iz Svetovne mladinske zveze Hrvaške (Svjetski savez mladih) finančne spodbude ne bodo rešile odhajanja mladih. Treba je urediti poslovno ozračje za investicije, izboljšati delovne pogoje, omogočiti kakovostnejša delovna mesta in višje plače ter urediti stanovanjski problem.
K temu, da mladi ostanejo v svojem domačem okolju, bi po njegovih besedah pripomogla decentralizacija. Navedel je primer dobre prakse iz Biograda, ki je eno od devetih mest s pozitivnim naravnim prirastom na Hrvaškem. "Mladi iz večjih mest imajo možnost, da pridejo in živijo poceni, to je dimenzija stanovanjske politike," je pojasnil Majstorić.
Polovica mladih razmišlja o odhodu
Da vlada ne bo mogla zajeziti izseljevanja iz Hrvaške zgolj s finančnimi spodbudami, kaže tudi raziskava Motivacija mladih za migracijo in ustvarjanje družine. Skoraj polovica mladih namreč občasno ali pogosto razmišlja o odhodu iz Hrvaške. "Ko govorimo o verjetnosti izseljevanja na lestvici od 1 do 10, je bil povprečni odgovor vprašanih malo nad 4, kar pomeni, da so mladi razdeljeni glede želje po izselitvi, pomenljivo pa je, da skoraj polovica mladih občasno ali pogosto razmišlja o odhodu," je povedal Domagoj Dalbello iz Svetovne mladinske zveze Hrvaške.
Mladi si v povprečju želijo 2,4 otroka, kar je več od povprečnega števila otrok na Hrvaškem, je še izpostavil Dalbello. To pomeni, da več otrok nimajo zato, ker si jih ne bi želeli, ampak za to obstajajo drugi razlogi oziroma oteževalne okoliščine.
2