Poletni meseci vedno tudi priložnost za obisk gorskih postojank

Planinski domovi in koče, ki pohodnikom nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo, so v poletnih mesecih v veliki večini odprti. Oskrbniki med njimi srečujejo pohodnike praktično iz vsega sveta.

Vseh planinskih postojank, koč in bivakov je v Slovenskih hribih in gorah po podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) 176, od tega jih je pričakovano največ - kar 58 - v Julijskih Alpah. V Kamniških in Savinjskih Alpah jih je 36, v Posavskem hribovju 24, na območju Notranjske in Primorske pa 19. Še 18 jih je v hribovjih severovzhodne Slovenije, 14 v Karavankah in sedem na območju Dolenjske.

Tri kategorije planinskih postojank PZS planinske postojanke deli na tri kategorije, v katere se med drugim razvrščajo glede na oddaljenost, dostopnost, prenočišča in odprtost. V prvo kategorijo tako denimo sodijo visokogorske koče, v drugo kategorijo koče na izhodiščih za visokogorje, v tretjo pa sredogorske koče.

Osnovna funkcija planinskih koč je, da obiskovalcem gora nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo. Najvišje cene nočitev v kočah za posamezno sezono določi PZS, sicer pa so odvisne od vrste ležišč. Gibljejo se med 12 in 24 evrov, za člane PZS pa pol manj. Zlasti za koče v visokogorju je pomembno pravilo, da je oskrbnik dolžan sprejeti pod streho vsakega obiskovalca, tudi če nima na razpolago prostih ležišč, in mu omogočiti zasilno prenočevanje.

Golaž ne sme biti dražji od sedmih evrov Prav tako PZS določi tudi najvišje cene osnovne prehrane in napitkov v kočah. V postojankah prve kategorije tako denimo cena enolončnice z mesom ne sme preseči 6,5 evra, v kočah druge kategorije pa petih evrov. Prav tako planinci za golaž ali segedin v visokogorju to poletje ne bodo odšteli več kot sedem evrov, za liter čaja za na pot pa ne več kot 3,5 evra.

Nekateri planinski domovi in koče so odprti stalno, spet drugi pa le ob določenih mesecih ali dnevih. Številne koče svoja vrata tako odprejo v poletnih mesecih, ko pričakujejo tudi največ planincev. Zlasti v tem času je med najbolj obiskanimi planinskimi postojankami Triglavski dom na Kredarici. Ta leži na 2515 metrih nadmorske višine, je najvišje ležeča in največja postojanka, saj obsega skupno 300 ležišč.

Na Kredarici tudi do 10.000 nočitev v sezoni Oskrbnik postojanke Dušan Vidmar je povedal, da imajo v eni sezoni tudi do 10.000 nočitev; toliko so jih namreč imeli lani, ko je bila ena boljših sezon. "Gotovo pa je bilo še trikrat ali štirikrat toliko prehodnih, enodnevnih obiskovalcev," je pojasnil. Nekateri med temi pridejo v enem dnevu tja in nazaj v dolino, spet drugi pridejo na Kredarico iz katere od drugih planinskih postojank.

Ena visokogorskih postojank na območju Kamniških in Savinjskih Alp je Češka koča na Spodnjih ravneh, ki leži na 1542 metrih nadmorske višine in je odprta v poletnih mesecih. Njen oskrbnik Tone Karničar je pojasnil, da o številu obiskovalcev sklepajo iz vpisne knjige, v katero se vpiše približno tretjina vseh planincev. Ob koncih tedna z lepim vremenom se v to knjigo vpiše tudi 200 ali 300 ljudi, torej je obiskovalcev tudi več kot 600. Prav ob koncih tedna v koči, v kateri je sicer skupno 70 ležišč, naštejejo tudi največ nočitev.

Pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank, pa na 2174 metrih nadmorske višine leži Prešernova Koča na Stolu. Oskrbnik Leon Palčič je dejal, da letno naštejejo približno 10.000 planincev, med katerimi jih okoli 500 v njihovi koči tudi prenoči. Koča je sicer odprta od začetka junija do konca septembra, v njej pa lahko prenoči okoli 45 ljudi.

Slovenske gore obiskujejo tudi Novozelandci, Indijci in Izraelci Slovenske planine obiskujejo tudi mnogi turisti različnih narodnosti. Kot je pojasnil Vidmar, Kredarico tujci večinoma obiščejo pred sezono oz. do 20. julija ter po sezoni oz. septembra. Med njimi je največ Čehov, Madžarov, Slovakov, Poljakov in Hrvatov, prav tako pa Kredarico obiščejo turisti iz bolj oddaljenih držav, denimo iz Nove Zelandije, Japonske, Koreje, Kitajske, Rusije in Ukrajine. V vmesnem času, torej od sredine julija do konca avgusta, pa prevladujejo domačini. "Slovenci gredo julija na morje, avgusta pa v hribe," je poudaril.

V Kamniške in Savinjske Alpe se po besedah Toneta Karničarja ob Slovencih podaja tudi veliko Hrvatov, manj kot v preteklih letih je Avstrijcev, letos pa je srečal tudi že Nizozemce in celo Fince. Med obiskovalci Stola pa je Palčič poleg domačinov, Avstrijcev, Hrvatov in Nemcev naštel Avstralce, Izraelce, Indijce, Švede in Angleže.

Na postojankah priložnost za delo tudi za nekaj študentov Delo v planinskih postojankah za osebje prav gotovo predstavlja način življenja. Na Kredarici so ves čas štirje ali pet stalnih zaposlenih, v času velikega obiska pa si pomagajo s študenti, ki se menjajo vsak mesec. Dela je dovolj od 6. ure zjutraj pa najmanj do 22. ure zvečer, vsak od zaposlenih pa "mora prijeti za vsakršno delo", je še pojasnil oskrbnik Vidmar.

Ob viških sezone dela ne zmanjka niti na Češki koči na Spodnjih ravneh, kjer za obiskovalce skrbi družina Karničar. Podobno je na Prešernovi koči na Stolu, kjer za planince poskrbi oskrbnik Palčič z ženo, v času gneče pa poiščeta dodatno pomoč.