Torek, 14. 11. 2023, 19.58
5 mesecev, 2 tedna
Minister Poklukar zanikal politične pritiske na policijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,46
Na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi), kako razume izjavo premierja, da je treba policijo očistiti "janšistov", je Boštjan Poklukar odgovoril, da gre za politično izjavo, ki je del političnega diskurza. Glede depolitizacije policije pa je poudaril, da to ni lov na čarovnice, ampak so to pravni postopki, ki potekajo na specializiranem državnem tožilstvu v povezavi s poročilom o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov.
Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, je danes pričal tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Zanikal je, da bi mu premier Robert Golob naročil kadrovske čistke na policiji. "Policija ne more biti organ, kjer bi se politika igrala, odstavljala ali postavljala," je poudaril.
Po mnenju ministra Poklukarja, ki je pred preiskovalno komisijo DZ nastopil kot priča, je ločnica med politiko, ministrom za notranje zadeve in policijo jasna. Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve, pri svojem delovanju pa je suverena. To pomeni, da ima generalni direktor policije materialno in finančno samostojnost, v njegovi pristojnosti pa so tudi vse kadrovske zadeve znotraj policije, zato Poklukar ne razume, kako je sploh mogoče izvajati politični pritisk na policijo.
"Lahko sicer kot minister, torej kot politik, rečeš, da si želiš zamenjati polovico policije, ampak tega ne moreš narediti, ker ima kadrovsko funkcijo zgolj generalni direktor policije in nihče drug," je poudaril.
Na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi), kako razume izjavo premierja Goloba, da je treba policijo očistiti "janšistov", je minister Poklukar odgovoril, da gre za politično izjavo, ki je del političnega diskurza. Glede depolitizacije policije pa je poudaril, da to ni lov na čarovnice, ampak so to pravni postopki, ki potekajo na specializiranem državnem tožilstvu v povezavi s poročilom o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov.
Izrazil je tudi dvom, da je premier Robert Golob nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar dal navodila za zamenjavo določenih ljudi v policiji, saj so ti ljudje, denimo direktor policijske uprave v Novi Gorici Evgen Govekar, še vedno na svojem položaju.
"Če bi dal navodila ministrici Bobnar, potem bi jih dal tudi meni, pa mi jih ni dal," je odgovoril na vprašanje Branka Grimsa (SDS), ali je naključje, da je po prihodu Poklukarja na mesto notranjega ministra prišlo do ponovnega imenovanja Darka Muženiča na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali je kdo vplival na imenovanje Senada Jušića (na fotografiji) za generalnega direktorja policije, je Poklukar odgovoril nikalno, zanikal je tudi navedbe, da bi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec imel vpliv na njegovo imenovanje za ministra.
Spomnil je, da je bil Muženič v času nekdanje vlade Janeza Janše nezakonito razrešen z mesta direktorja NPU. Pri tem je Muženiču pritrdilo tudi sodišče, zato je bil ponovno imenovan na to funkcijo. "To je vsa teorija zarote," je poudaril.
Poklukar sicer meni, da je funkcija ministra za notranje zadeve politična, vendar policija ne more biti organ, kjer bi se politika igrala, odstavljala ali pa postavljala svoje kadre. Tudi notranji minister, je dodal, ne more kadrovati na policiji, lahko le predlaga vladi kandidata za generalnega direktorja policije.
Namestnik generalnega direktorja policije ni niti potrdil niti zanikal morebitnih pritiskov na kadrovanje v policiji
Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, je pričal namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle. Vztrajal je pri besedah iz dokumenta, ki ga je podpisal, da politika ni vplivala na postopke policije, a dodal, da dokument ne zanika morebitnih pritiskov na kadrovanje. Informacij o teh sicer nima.
Namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle. Fotografija je iz leta 2011.
Igor Ciperle je namreč po pooblastilu tedanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava decembra lani podpisal dokument, s katerim so na ponovno zaprosilo predsednika vlade Roberta Goloba dopolnili predhodno poročilo Lindava. V njem piše, da od imenovanja Lindava na čelo policije "ni bilo primera, da bi kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje", kar je Ciperle danes vnovič prebral.
Dokument je po Ciperletovih besedah napisal namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc, ki ga je posredoval Lindavu. Zadnji je bil takrat namreč na bolniški, zato je dopis le avtoriziral, nakar ga je Ciperle kot njegov pooblaščenec podpisal in posredoval tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, ki je sicer dan po tem odstopila.
Lindav je sicer v svojem poročilu decembra lani ocenil, da se vpliv politike na delo policije kaže predvsem v kadrovskih zahtevah. Dopis, ki ga je podpisal Ciperle, pa se nanaša le na operativno delo policije in ne na kadrovske zadeve, je Ciperle danes povedal v odgovoru na vprašanja članice komisije Vide Čadonič Špelič (NSi). Je pa dodal, da mu Lindav nikoli ni govoril o kakršnihkoli kadrovskih pritiskih, niti pritiskih predsednika vlade. Izpostavil je, da je kot namestnik generalnega direktorja pristojen za operativne in ne za kadrovske zadeve.
Čadonič Špeličevo je zanimalo še, ali je Ciperle z Lindavom govoril glede Miloša Milovića, ki naj bi sicer svetoval Golobu. Ciperle je dejal, da ga je Lindav vprašal, ali ga pozna, kar mu je potrdil, saj da je Milović nekoč služboval na Policijski upravi Ljubljana. Lindav mu je povedal še, da Milović predlaga spremembo varovanja predsednika vlade. Gre sicer za enoto, ki je bila z vladno uredbo avgusta lani premeščena v okvir generalnega sekretariata vlade.
Ob tem je pojasnil, da je enota za varovanje predsednika vlade nekoč že bila samostojna oz. dislocirana enota, a da je ostala pod okriljem policije, medtem ko je danes iz nje povsem izvzeta. "Cepitev enot ni v redu. To mora biti enotno in vodeno pod isto hierarhijo," je ocenil.
Ciperle je na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda), kako komentira hitre menjave vodstvenega kadra v policiji, odgovoril še, da je v policiji vsak zamenljiv, a da ga skrbi, saj iz nje odhajajo izkušeni ljudje. Varnost je namreč voz, ki ga vlečeš v hrib, če se ta voz ustavi in se obrne navzdol, pa ga je zelo težko ustaviti. Hitre menjave vodstvenega kadra bi lahko stanje varnosti privedle do te točke, je ponazoril.
Lamuta je zanimalo še, kako komentira ocene Lindava, da so politični pritiski v času te vlade večji kot v času vlade Janeza Janše. "Jaz nikoli nisem bil deležen političnih pritiskov, tako da tega ne morem komentirati," je dejal Ciperle.
Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, je med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke ter pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije.
Nazadnje sta pred preiskovalno komisijo pričala nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki sta s pričanjem obremenila predsednika vlade Roberta Goloba, češ da naj bi vplival na delo policije.
