Poklukar: Menim, da smo bili pri cepljenju uspešni

Gospod minister, znova smo priča hitri rasti okužb s koronavirusom. Premier Janša je že konec leta dejal, da so zelo verjetno pred nami dnevi in tedni najvišjih številk okužb. Tudi sami opozarjate na resnost razmer. Kaj se dogaja z epidemijo in kako močan val pričakujete tokrat?

Skladno s spremljanjem razvoja epidemiološke situacije v državah, kjer je omikron prej prevladal v populaciji covid-19, lahko tudi pri nas v prihodnjih dneh pričakujemo izjemno visok porast okužb. To ponovno pomeni grožnjo slovenskemu zdravstvu oziroma bolnišnicam, ki predstavljajo najožje grlo obravnave obolelih. Dejstvo je, da se v državah z višjo precepljenostjo spopadajo s pomembno nižjim številom zasedenih enot intenzivne terapije kot pri nas. V tem je razlika in to nas skrbi. Ker se omikron širi hitreje kot delta različica, pričakujemo več okužb v enakem času. Zato bosta naša družba in gospodarstvo v prihodnjih tednih postavljena pred organizacijske izzive, ki jih v samostojni Sloveniji še nismo doživeli. V prihodnjem mesecu bi se lahko zgodilo zaprtje javnega življenja zaradi ogromnega števila karanten, ki bodo posledica hitrega širjenja okužb. Obstaja možnost, da bi v določenem trenutku imeli sočasno tudi 400 tisoč obolelih in napotenih v karanteno.

Slišati je, da se bomo v manj kot mesecu dni z omikronom okužili vsi prebivalci Slovenije. Je zaradi tega znova pričakovati ohromitev družbe?

Glede na hitrost in lahkoto širjenja različice omikron lahko v prihodnjih dveh mesecih pričakujemo, da bo praktično vsak prebivalec, ne glede na to, ali je cepljen ali ne, prišel v stik z virusom in se v določenem deležu z njim tudi okužil. Epidemija je družbena težava, omejevanje družbe pa je vezano na to, da kritični deli infrastrukture zmorejo obremenitve, ki jih prinašajo epidemiološke razmere. Na prvem mestu sta zagotovo energetika in zdravstvo. Sicer pa moramo nujno narediti vse, da se dejavnosti, nujne za delovanje države, ne zaprejo same od sebe, saj bi to predstavljalo nepopravljive posledice za našo skupnost.

Foto: Ana Kovač S tega vidika pretresamo najrazličnejše ukrepe. Glede na resnost stanja imamo na mizi vse možnosti. Želim si, da skrajnih možnosti ne bo treba uporabiti, a ta trenutek tega še ni mogoče napovedati. Ključno bo naše skupno ukrepanje v prihodnjih dneh; torej ostajanje v mehurčkih in čim večje število testiranj. Samo tako bomo epidemijo uspešno obvladovali oziroma ohranjali v nekih okvirih.

Kako boste ukrepali, so načrti že pripravljeni? Je slovensko zdravstvo dovolj pripravljeno na peti val?

Glede nemotenega delovanja kritične infrastrukture sva bila z resornim ministrom v stiku že pred novim letom. Naredili smo korake v smeri obvladovanja najbolj pesimističnega stanja. Sestal sem se tudi s predstavniki zdravstvenih domov in jih opozoril, da bo treba razmisliti o načinu delovanja kritičnih služb, ki delujejo 24 ur na dan. Zagotoviti bodo morali kolobarjenje zaposlenih tako, da bo v primeru množične okužbe ekipe na delu ena ekipa ves čas doma v pripravljenosti. Enako opozorilo so prejele tudi bolnišnice. Slovenske župane pa sem na sestanku opozoril, naj bodo v okviru svojih lokalnih skupnosti pozorni na infrastrukturo, ki mora nujno delovati. Predvideti morajo tudi, da lahko ekipe zaposlenih zaradi množične okužbe ostanejo doma.

Ali obžalujete kakšno potezo iz preteklosti? V skoraj letu dni, odkar ste na položaju, ste se verjetno tudi vi kaj novega naučili?

Za nami so izredno zahtevni časi in menim, da smo na ministrstvu veliko naredili. Zagotovo smo ob vsem pozitivnem naredili tudi kakšen odstop od idealne smeri, vendar vedno na podlagi razpoložljivih podatkov in z najboljšimi nameni. Če se obrnem nazaj, se praktično v nobenem položaju ne bi odločil drugače, kot sem se. Ne morem reči, da kakršnokoli odločitev obžalujem. Poleg obvladovanja epidemije smo predsedovali Svetu EU in sprejeli dva ključna strateška zakona – zakon o investicijah v slovensko zdravstvo in zakon o dolgotrajni oskrbi.

Kaj nas čaka? Zaostrovanje ukrepov, novo zaprtje države …? H katerim ukrepom se nagibate sami, dejali ste, da so na mizi vsi ukrepi? Nam lahko zaupate, kateri? Ali katerih izmed njih še ne poznamo?

Pri ukrepih poskušamo maksimalno slediti posvetovalni skupini in jih pretresati z vsemi resorji. Poskušali bomo slediti temu, kar bo predlagala posvetovalna skupina.

Stroka je razdeljena glede uvedbe obveznega cepljenja. Kaj meni politika štiri mesece pred volitvami?

Pri uvedbi obveznega cepljenja je pomembno, da sledimo zdravstveni stroki. Pot do tega opredeljuje zakon o nalezljivih boleznih. Ta narekuje, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poda predlog spremembe pravilnika, katerega sestavni del je načrt cepljenja. Stroka za zdaj meni, da sprememba pristopa, vezana na obvezno cepljenje, ne bi prinesla bistveno drugačnih rezultatov. Sklep kolegija epidemologov je bil, da se ne odločimo za obvezno cepljenje in raje nadaljujemo vse mogoče aktivnosti za dosego čim večje precepljenosti. Drži pa, da v družbi poteka široka polemika o tem in se številni, tudi nekateri župani in zdravniške organizacije, nagibajo k obveznemu cepljenju.

Foto: Ana Kovač Kot prva država EU ga februarja uvaja Avstrija, tudi Nemčija razmišlja o tem …

Avstrija februarja uvaja obvezno cepljenje za starejše od 14 let, številne države pa so že uvedle obvezno cepljenje za zaposlene v zdravstvu, vojski, policiji, socialnem varstvu …

Ali je na mizi morda uvedba delnega obveznega cepljenja, kjer bi se morali cepiti že omenjeni profili zaposlenih?

Težko komentiram, ker nisem strokovno posvečen temu vprašanju. Če bo epidemiološka služba NIJZ to predlagala, bomo temu tudi sledili. Vem pa, da so bili v preteklosti že pomisleki glede tega, kaj to pomeni z vidika nezadostnega določenega profila v zdravstvu. Ob takem ukrepu bi se lahko zgodil še večji osip zaposlenih in se pojavil še večji problem pri organizaciji zdravstvene dejavnosti. Verjamem, da epidemiologi spremljajo širšo sliko.

Slovenija pri prostovoljnem cepljenju ni bila uspešna. Zakaj okoli 40 odstotkov prebivalcev Slovenije cepljenje odklanja?

Moram vas popraviti. Osebno menim, da smo bili pri cepljenju uspešni. Vedeti morate, iz kakšnega izhodišča smo začeli. Pred epidemijo smo namreč imeli od šest- do osemodstotno precepljenost proti gripi za razliko od številnih drugih držav, ki so dosegale od 30- do 70-odstotno precepljenost. Čas, da poskušamo v izredno kratkem času spremeniti kulturo prebivalcev, jih ustrezno opolnomočiti in prepričati v cepljenje, je relativno kratek. To, kar smo dosegli, je velik uspeh, saj govorimo praktično o desetkratniku. Zavedati se moramo tudi, da ta trenutek mlajših od pet let ni mogoče cepiti. Poudariti pa moram, da na rezultat cepljenja ne vpliva le zaupanje v zdravstveno stroko in znanost, temveč tudi stanje duha, v katerem je trenutno slovenska družba. Težko se je izogniti razmišljanju, da se je stanje duha družbe skozi necepljenost prelilo na zdravstvo, ki ta trenutek nosi največje breme te družbe. In samo želimo si lahko, da bo zdržalo. Zdi se, da je razklanost slovenske družbe in stanje duha v doseganju zadostne precepljenosti neskončno, slovensko zdravstvo pa ni neskončno.

Nekateri vzrok za takšno stanje pripisujejo tudi dejstvu, da nas je družbena ureditev v zadnjih 30 letih silila v izrazit individualizem, ki je skorajda povsem izpodrinil solidarnost. V tem trenutku pa zdravstvo temelji predvsem na solidarnosti.

Res je, slovensko zdravstvo temelji na solidarnosti. Zato je skoraj nemogoče razumeti nepripadnost k uresničevanju tega, katerega del predstavlja tudi zadostna precepljenost. A individualizem je prisoten tudi v drugih državah EU, pa kljub temu dosegajo boljšo precepljenost. Gre za zrelejše demokracije z daljšo zgodovino in posledično pomembno sporočilno vrednost.

Ali ste pričakovali tako velik odpor proti cepljenju?

Kot nekdanji direktor bolnišnic vem, kolikšne napore smo vlagali, da smo znotraj javnih zdravstvenih zavodov dosegali boljšo precepljenost proti gripi. Predstavljal sem si, da bo izredno težko prepričati ljudi v cepljenje. Gre za kulturo. Skozi našo vzgojo se na primer zavedamo, kako pomembna je čista in neoporečna pitna voda. Ni pa nam uspelo v podzavest ukoreniniti cepljenja kot osnovni javno-zdravstveni ukrep. Zanašali smo se na obvezno cepljenje otrok. Iz tega je izšlo, da je potrebno le še obvezno cepljenje, druga cepljenja pa ne.

Foto: Ana Kovač Po drugi strani pa gre pri že omenjenem individualizmu pogosto za preračunljivost. Skoraj nihče v Sloveniji se na primer ni obremenjeval s petimi cepivi, s katerimi se je cepil pred potjo v Južno Afriko, niti ni vprašal po proizvajalcu cepiva. Danes pa je največja težava cepljenje proti omikronu. Gre za koncept pristopa in zaupanja v znanost, stanje duha in svetovnonazorske poglede.

Javnost je decembra presenetila poslanka Violeta Tomić, ki si je pri zdravljenju covid-19 pomagala z zdravili ivermektin in hidroksiklorokin. Gre za zdravili, ki ne le nista namenjeni zdravljenju covid-19, ampak sta celo odsvetovani zaradi številnih resnih stranskih učinkov, med drugim tudi zastrupitve. Kakšen je vaš pogled na to?

Slovenska medicina temelji na uradno dostopnih podatkih in študijah. Ravno zato je slovensko zdravstvo v svetovnem vrhu. Želim si, da se tega vse Slovenke in Slovenci zavedamo ter sledimo priporočilom in jih upoštevamo. Na ta način dosežemo najboljše rezultate zdravljenja. Vsak pa s svojimi odločitvami prevzema odgovornost za svoja dejanja.

Ste beležili več takšnih primerov zdravljenja in kakšni so bili morebitni neželeni zapleti?

Slišal sem, da so nekateri v Sloveniji jemali alternativna zdravila in zaradi tega imeli zaplete. Kako resni so bili in koliko primerov je bilo zabeleženih, vam ne znam povedati.

Kako ste zadovoljni z dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na zdravstvenem področju? Slovensko predsedstvo je končalo tri zakonodajne predloge (EMA, ECDC, HERA) in kompromis v Svetu (Uredba o čezmejnih grožnjah za zdravje). S tem je omogočeno, da se bo EU enotneje odzvala na morebitne prihodnje zdravstvene krize.

Slovensko predsedstvo je končalo štiri zakonodajne akte, ki so okrepili evropsko zdravstveno unijo in bodo tako obvarovali zdravstveno varstvo vseh državljanov Evropske unije. Vsak od teh zakonodajnih aktov prinaša del podlage za boljše ukrepanje v ponovnih zdravstvenih krizah. Pri obvladovanju epidemije na evropski in nacionalni ravni smo si vsi želeli večjega vpliva Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). Tako je v okviru okrepljene vloge ECDC imenovana posebna ekspertna skupina, ki bo pomagala državam pri pripravi načrtov ob splošni epidemiji in lokalnih izbruhih epidemij. Hkrati bo ta center imel podlago za postavitev digitalne platforme, prek katere bo mogoče hitreje pridobiti podatke in hitreje odreagirati. Sprejetje uredbe o in vitro medicinskih pripomočkih pa omogoča hitro odzivanje in skupne nabave zdravil in cepiv ter financiranje ukrepov, vezanih na izredne razmere.

Foto: Ana Kovač Vzpostavitev pravnega okvira za organ, ki se bo odzival na izredne razmere, krajše poimenovan HERA, je izjemen dosežek. Slovensko predsedstvo je v tako kratkem času doseglo dogovor z vsemi državami članicami in Evropskim parlamentom. Tako je EU utrdila načrt za odzivanje in pripravljenost na izredne zdravstvene razmere ter zagotovila hitro razpoložljivost zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah, kar bo pripomoglo k varovanju zdravja naših državljanov.

Kako pa ocenjujete dozdajšnji odziv EU na koronakrizo? Je zdravstveni sistem EU dovolj odporen na takšna stanja? Ste kaj pogrešali, bo od zdaj bolje?

Glede na heterogenost EU menim, da je bil odziv na več segmentih dober. Prav z usmerjenimi uredbami oziroma zakonodajnimi akti pa hoče EU še krepiti svojo vlogo pri boljši koordinaciji in odzivanju na epidemijo. Ena boljših dobrih praks je tako na primer skupno naročilo cepiv. Mi smo že dali pobudo, da se skupna javna naročila organizirajo tudi pri nabavi zdravil proti koronavirusu.

Vodenje epidemije na ravni EU je bilo neke vrste krizno upravljanje. Evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča pa pri tem praktično nismo opazili. Bi moral po vašem mnenju odigrati vidnejšo vlogo?

To težko komentiram, ker ne poznam neposrednih relacij na ravni Evropske komisije. Na zdravstvenem področju smo ves čas odlično sodelovali z evropsko komisarko za zdravje in varnost hrane Stello Kyriakides. Skupaj sva iskala rešitve glede epidemije, na decembrski evropski svet je bilo uvrščenih tudi nekaj slovenskih predlogov, ki so bili sprejeti. Ti krepijo evropsko zdravstveno unijo in vključujejo izvajanje inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme, izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti zdravil, boj proti raku ter vlogo EU na področju zdravja na svetovni ravni. Naša ključna vloga je bila koordinacija interesov 27 držav članic, kar štejem kot največji uspeh.

Gospod Lenarčič me je v času predsedovanja Slovenije Svetu EU enkrat poklical po telefonu. Razgovor je bil vezan na instrument Covax in na donacije državam, ki so zaprosile za pomoč.

Lani jeseni so se pojavila namigovanja o ustanovitvi lastne stranke oziroma kandidaturi na volitvah, kar ste takrat zanikali. Ali štiri mesece pred volitvami razmišljate kaj drugače? Na lestvici priljubljenosti politikov se namreč uvrščate visoko, ste relativno nov obraz v politiki, kar je pri volivcih še vedno adut.

Za ministrsko funkcijo sem se odločil zato, da jo opravljam po svojih najboljših močeh, ob pridobljenem znanju in izkušnjah z upravljanjem zdravstvenega sistema. Slovenkam in Slovencem želim na najboljši način pomagati, da prebrodimo težko epidemiološko situacijo. Iz tega razloga si na tej funkciji ne želiš, da epidemija postane orodje za politične razprave. Epidemija je preresna stvar, da bi se o tem na veliko politiziralo. Gre za zdravje in življenje ljudi. Neodgovorno bi bilo, da bi to funkcijo izpostavil temu, zato sem še vedno odločen, da na parlamentarne volitve ne grem.

Foto: Ana Kovač Bi tudi po volitvah želeli ostati v politiki?

Zanima me sodelovanje pri nadaljnjem razvoju slovenskega zdravstvenega sistema. Z ekipo sem pripravljen še naprej vztrajati na poti javnega in široko dostopnega zdravstva. Če bomo dobili to priložnost in če bo šla slovenska zdravstvena politika v to smer, bomo vedno po svojih najboljših močeh skušali pomagati na tej ali katerikoli drugi funkciji.

Menite torej, da je javno zdravstvo v epidemiji dobro opravilo svoje delo ali bi ga morda bolje opravilo zasebno?

Slovensko zdravstvo je z epidemiološko situacijo opravilo z odliko. Nenazadnje nam je v četrtem valu uspelo pripraviti več intenzivnih postelj na milijon prebivalcev kot katerikoli drugi zahodnoevropski državi v času celotnega trajanja epidemije do zdaj. S tem je slovensko zdravstvo pokazalo, kaj vse zmore. Ob tem imamo ob visokem številu okužb izredno nizko stopnjo umrljivosti. Ta je primerljiva s Švedsko in drugimi državami, ki imajo najbolj urejene zdravstvene sisteme na svetu.