Pogoltnost vlade ali nepremičninska odvisnost Slovencev?

Odpor proti zakonu je močan, nasprotujejo mu z vseh vetrov, zato smo se vprašali tudi o psihološko-socioloških vidikih dogajanja. Ali ljudje davek upravičeno občutijo kot nepravično dajatev, s katero vlada zgolj polni državno blagajno? Gre za splošen odpor proti spremembam, ki ga je mogoče opaziti tudi na nekaterih drugih področjih? Kako je s (pretirano?) navezanostjo Slovencev na nepremičnine? Bi se lahko ob uvedbi davka pojavili družbeni nemiri, kot pravijo (strašijo?) nekateri? Kako je vlada davek "prodajala" javnosti? Odgovarjata psiholog ter strokovnjak za komuniciranje in marketing Miro Kline in sociologinja s fakultete za socialno delo Vesna Leskovšek. Novi mariborski radarji? Sociologinja si ne upa napovedati družbenih nemirov, čeprav je bil na primer povod za vstaje "banalen" primer mariborskih radarjev. Ugotavlja pa, da na začetku razprave o davku velikih nasprotovanj ni bilo. "Pritiski so nastali, ko je vlada začela popuščati zdaj eni, zdaj drugi skupini. Gre za halo učinek. Če popustiš enemu, moraš popustiti vsem. Po eni strani razumem vlado, da je želela obdavčiti vse, ker naj bi bilo to najbolj pravično. Po drugi strani pa je bila vlada preveč pogoltna. Hotela je preveč." Reveži in mogotci Leskoškova meni, da se davek ne bi smel tako občutno zvišati, ampak bi moralo biti to postopno. Poleg tega so preveč obdavčene malovredne nepremičnine, na primer pri kmetijskih objektih. Po drugi strani bo davek udaril tako socialno ogrožene kot nepremičninske mogotce, ki tudi lobirajo proti zakonu. "Vlada ne loči dovolj tistih, ki imajo le osnovno bivališče, to pomeni dom in eksistenco, in tistih, ki nepremičnine kopičijo kot kapital. Gre za temeljno vprašanje pravičnosti." Dom ni kjerkoli Davek sicer bolj obdavčuje stanovanja, ki jih lastniki oddajajo. Po drugi strani imamo veliko predvsem starejših ljudi, ki živijo sami v velikih stanovanjih in bi jih morda lahko prodali, se preselili v manjša stanovanja in si z razliko ustvarili rento. A tu ne gre le za racionalne premisleke, ampak tudi za nekaj več: "To je njihov dom. Vse življenje so v nekaj vlagali, tam imajo svoje spomine, svobodo in način življenja. Gre za enak razmislek kot pri vprašanju odhoda v dom za ostarele. Pretirano je pričakovati, da bodo ljudje na stara leta prodajali stanovanja in jih dali na trg, ki ga ne poznajo." Skandinavija, Slovenija in tlačitelji Slovenija zagotovo ne spada v krog skandinavskih držav, kjer plačevanje davkov razumejo kot državljansko dolžnost, pravi Miro Kline. Slovenci nimajo dolge zgodovine lastne države, zato tega še niso povsem socializirali. "Svojim tlačiteljem so davek vedno poskušali tako ali drugače utajiti. Nepremičninski davek je primer prav takšnega odnosa do države in njenih trenutnih vladarjev. Uvedli so ga kot krizni davek po nekajletnem omahovanju." Nagnita država in varnostni ventili Kline dodaja, da davek temelji na luknjičastih evidencah, ki so pogosto prirejene "osovraženim novodobnim bogatinom v prid", sočasno pa se oblast zaklinja, da zagovarja socialno državo. "Slovenci zagotovo doživljajo svoje imetje kot zadnji varnostni ventil za hude čase. Vlada, ki te navezanosti ne pozna in je niti ne poskuša razumeti, to zdaj doživlja kot bumerang. Upor vseh plasti državljanov je tukaj. Počasi, a upravičeno prerašča v državljansko nepokorščino. Socialni nemiri so zgolj ena izmed bolj radikalnih oblik takšnega aktivnega odpora. Tukaj je še vrsta veliko bolj subtilnih oblik, ki lahko dokončno podrejo že zdaj dodobra nagnito državo." Tleča žerjavica, izkoriščanje strahu in EU Kline opozarja še na številne izjeme oziroma popuste za bolj glasne skupine pritiska, ki so najlepši primer nepremišljenega zakona in neodločnosti vladajoče elite. "Zmedena znamenja, ki jih pošilja vlada, njen PR, so samo še dodatno prilivanje olja na tlečo žerjavico v hiši, ki so jo pripravile že vlade pred sedanjo. Precej tovrstnega olja je dodal še EU s svojim načelom vladanja, ki temelji na izkoriščanju strahu kot orodja za discipliniranje ljudstva."