Podpisan sporazum v javnem sektorju

V skladu z dogovorom se bodo izhodiščne plače s 1. januarjem letos uskladile za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo, tj. 3,4 odstotka. Stavke 30. januarja ne bo Splošne opozorilne stavke javnega sektorja, ki je bila napovedana za 30. januar, tako ne bo. Doro Hvalica, ki je vodil stavkovni odbor, pa je po podpisu sporazuma kolege iz sindikalnih vrst najprej pozval, naj snamejo priponke, s katerimi so doslej opozarjali na napovedano stavko. V skladu z dogovorom se bodo plače s 1. januarjem letos uskladile za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo, tj. 3,4 odstotka. Za ta odstotek se poveča izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred in znaša 243,84 evra, pa tudi osnovne plače.

Vstop v sistem izravnave plačnih nesorazmerij s 1. majem

Sporazum prinaša tudi dogovor o dinamiki odprave plačnih nesorazmerij oziroma dinamiko plačnih povišic po novih kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. V sistem izravnave plačnih nesorazmerij vstopajo s 1. majem letos, ne glede na to, kdaj bodo končana pogajanja, s pravico poračuna do 1. maja. Drugo četrtino bodo izplačali 1. januarja 2009. Naslednji dve uskladitvi naj bi sledili 1. septembra 2009 in 1. marca 2010.

Za zadnja dva datuma je določena varovalka. Če bi realna rast plač v javnem sektorju presegala realno rast produktivnosti za več kot 0,5 odstotne točke, se sproži varovalka in se ti datumi določijo na novo, je pojasnil Virant.

Dejal je, da so pripravljeni na parcialne vstope v nov plačni sistem; ko panoga (dejavnost ali poklic) sklene kolektivno pogodbo, lahko tri mesece zatem že vstopi v nov plačni sistem. Želijo pa za to pridobiti tudi soglasje ustreznega števila sindikatov.

Je bil podpis sporazuma prelomnega pomena?

Minister Virant je po podpisu sporazuma dejal, da je ta morda celo prelomnega pomena, saj so se sprostile napetosti med vlado in javnim sektorjem. S tem so se odprle nove možnosti, da se čim hitreje zaključijo pogajanja o 13 kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, kar je zadnja etapa pri vstopanju v nov plačni sistem javnega sektorja.

Obe strani dobili kar sta želeli Sporazum je minister označil kot "razumen kompromis med obema stranema". Po njegovem mnenju obe strani dobivata tisto, kar je za njiju bistveno. Pri tem pa je znova poudaril, da je bilo za vladno stran ves čas bistveno, da obdrži rast plač v javnem sektorju vzdržno v makroekonomskem smislu, torej tako, da ne bo povzročila inflacijskih pritiskov.

Prvič v zgodovini je resno grozila splošna stavka javnega sektorja, čeprav le opozorilna, na kar so na vladni strani od prvega dne gledali z vso resnostjo. Pogajanja so bila dolga, naporna, ves čas pa so ostala na "dostojanstveni ravni", je še dejal Virant.

Javni sektor že zbira denar za odpravo plačnih nesorazmerij

Poudaril je, da ni nobenega dvoma, da je prišel čas za plačne dvige v javnem sektorju po dolgih letih usklajevanja novega plačnega sistema. Dejstvo je, da javni sektor že nekaj let zbira denar za odpravo plačnih nesorazmerij, da se vsi zaposleni v javnem sektorju odpovedujejo znatnemu delu (tudi do polovice) uskladitve plač z inflacijo.

Plače v javnem sektorju bodo v naslednjih letih rasle nekoliko hitreje kot plače v gospodarstvu, kar je zapisano tudi v socialnem sporazumu. To je po ministrovih besedah posledica tega, da so tu plače od leta 2002 stale in se je zbiral denar za odpravo plačnih nesorazmerij.

Hvalica je dejal, da dogovor ocenjujejo kot velik uspeh sindikalne strani. Ni pa moč prezreti, da je to vendarle tudi uspeh vladne strani. Ta si je zagotovila neke varovalke, "mi pa skoraj dosledno vse tisto, kar smo s stavkovnimi zahtevami terjali". Kot je dodal, je sindikate poenotila prav grožnja, da vlada ne bo spoštovala nečesa, kar je že dogovorjeno. Ta trenutek pa se lahko pohvalijo, da so "močna sila. Malo je vprašanj, kjer ne bi našli skupnega imenovalca in prav je, da vlada to ve in na to računa".