Sreda, 22. 10. 2025, 6.26
31 minut
Pirc Musar bo ponovila razpis za imenovanje guvernerja in varuha človekovih pravic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Predsednica Nataša Pirc Musar je na današnjem srečanju z vodji parlamentarnih strank poskusila preveriti možnosti, da do konca mandata še zapre katero izmed odprtih kadrovskih vprašanj.
Predsednica Nataša Pirc Musar bo ponovila razpisa za imenovanje guvernerja Banke Slovenija in varuha za človekove pravice. Za to se je odločila, ker se je s tem strinjala večina strank, je dejala po srečanju s predstavniki parlamentarnih strank. "Resnično upam, da bomo z novima postopkoma končno prišli do vodij pomembnih institucij," je poudarila.
Instituciji varuha človekovih pravic in Banka Slovenije sta brez vodstva s polnimi pooblastili že več kot pol leta. Po številnih srečanjih z vodji poslanskih skupin, ki niso pripeljala do rešitve za popolnitev mest na vrhu omenjenih institucij, je predsednica Nataša Pirc Musar danes v predsedniški palači o tem govorila z vodji vseh parlamentarnih strank hkrati.
Kot je dejala, je stranke opozorila na časovnico pri imenovanju. Roki bodo namreč padli na zadnjo sejo pred parlamentarnimi volitvami, kar pomeni, da je "naša skupna odgovornost sedaj seveda toliko večja". Naredili bodo pa vse, da razpis izide že v petek. Poudarila je še, da je "skupna odgovornost vseh nas, da ti dve mesti zapolnimo, koliko je to realno, je pa mnogo več odvisno od parlamentarnih strank".
Niso našli skupnega jezika
Pirc Musar se že skoraj leto dni trudi popolniti mesti varuha človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. Pri imenovanju guvernerja, ki za izvolitev potrebuje 46 poslanskih glasov, Pirc Musar skupnega jezika ni našla s koalicijo, predvsem največjo vladno stranko Gibanje Svoboda, ki je ves čas vztrajala pri državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. To je večkrat zaostrilo že sicer napet odnos med Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom. V DZ je brez podpore ostal kandidat, nekdanji premier Anton Rop, predlogov za imenovanje drugih možnih kandidatov pa predsednica ob vnaprej odrečeni podpori ni posredovala v DZ.
Medtem pa pri imenovanju varuha človekovih pravic, ki ga mora podpreti 60 poslancev, predsednici republike ni uspelo pridobiti zadostne podpore opozicije. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijani Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.
Je pa predsednici republike doslej uspelo pridobiti zadostno podporo za imenovanje dveh novih ustavnih sodnikov, v prihodnjih mesecih jo bo morala poiskati še za tri nove ustavne sodnike. V prvi polovici prihodnjega leta se namreč mandat izteče trem ustavnim sodnikom.
Accetta ne bo pozivala k odstopu
Predsednica je danes ob nadaljevanju polemik glede misije nekdanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023 dejala, da nekdanjega predsednika ustavnega sodišča in ustavnega sodnika Mateja Accetta ne namerava pozvati k odstopu zaradi obtožb o domnevnih pogovorov z Jourovo o zakonu o RTVS.
"Ni na meni in tega ne bom komentirala, (...) kaj se je v ozadju dogajalo, praktično vesta samo komisarka in sodnik Accetto. Njegova odločitev, ne moja, pozivala ga k odstopu ne bom," je Pirc Musar danes po srečanju s predstavniki parlamentarnih strank dejala v odgovor na novinarsko vprašanje glede Accetta.
Polemike glede njegovega srečanja z Jourovo med njenim obiskom v Sloveniji marca 2023 so znova izbruhnile, potem ko je evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) v petek objavil dodatno vsebino dokumentacije, namenjene pripravi na srečanje, pri čemer v na novo razkritem internem opomniku Evropske komisije piše, naj Jourova "poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTVS Slovenija".
Tako na ustavnem sodišču kot pri komisiji so že večkrat zatrdili, da Accetto in Jourova nista govorila o odprtih zadevah na sodišču oziroma novem zakonu o RTVS. Predstavniki Evropske komisije so v torek pojasnili še, da so tovrstni opomniki namenjeni zgolj za interno uporabo. Accetto pa je v ponedeljek poudaril, da z internim opomnikom komisije ni bil seznanjen, obenem je bil kritičen do tega, da so sploh razmišljali o možnosti pogovora o odprti zadevi.
V stranki SDS pa so kljub zagotovilom Accetta, Jourove in komisije, da spornih pogovorov glede odprtih zadev ni bilo, prepričani, da razkrita dokumentacija dokazuje politični vpliv na odločitev ustavnega sodišča o zakonu o RTVS.
Predsednik SDS Janez Janša je danes po posvetih predstavnikov strank s predsednico dejal, da se je "z intervencijo zdaj že bivše podpredsednice Evropske komisije izkazalo", da "ekstremni levičarski kadri" spreminjajo ustavno sodišče v "depandanso bruseljskih uradnikov".
V luči imenovanja treh ustavnih sodnikov, ki DZ čaka še do izteka mandata, pa je Janša dodal, da je pred predsednico sedaj "največja dilema, kako zagotoviti, da bo ustavno sodišče spet postalo ustavno sodišče". Z imeni, ki trenutno krožijo, sam tega obeta ne vidi, temveč meni, da "bomo namesto ustavnega sodišča dobili marksistični krožek, ki ne bo užival nobenega ugleda v tej državi".
Koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je medtem glede domnevnih spornih pogovorov med Jourovo in Accettom danes dejala, da "nima nobenega razloga, da ne bi verjela nekdanjemu predsedniku ustavnega sodišča", vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič pa zadeve ni želela komentirati.
