Peter Sušnik: Upanje so mladi ljudje, ki so odporni proti nostalgični mitologiji revolucije

Nova Slovenska zaveza (NSZ) je danes z mašo za domovino v ljubljanski stolnici obeležila 25-letnico svojega delovanja in slovenske države.

"Postavljati stvari na pravo mesto"

"Naše poslanstvo je, da začnemo postavljati stvari na njihovo pravo mesto. V letih totalitarizma smo privzeli vsiljeno vlogo drugorazrednosti, ki nam je zaradi strahu in preganjanja postala tako domača, da smo še danes v varnem zavetju samoomejevanja misli, besed in dejanj," je opozoril predsednik NSZ Peter Sušnik.

"Nova Slovenska zaveza ne pristaja več na razmišljanje znotraj postavljenih nam okvirov politične korektnosti," je bil jasen Sušnik.

"Naš umik v obrambo je prepustil pobudo revolucionarjem, ki so z lažjo in manipulacijo ter brez vsakih moralnih ali drugih zavor postali mojstri v utrjevanju svoje oblasti," je nagovoril polno stolno cerkev. "Ta strah, ki jim še danes dovoljuje oblikovati javno mnenje po svojih potrebah in z avtoriteto oblasti meritorno določiti, da so njim neskladna stališča lahko le sovražni govor ali politično nekorektna in nesprejemljiva oblika javne besede, nas je pripeljal do točke, ko lahko povsem resno pričakujemo kriminalizacijo in pregon – ker pač ne bomo klonili."

"Ubraniti domovino pred nasiljem ideologije relativizma"

"Gre za temeljno vprašanje: ali smo danes toliko boljši ljudje, da bomo prepoznali napad na svobodo, naše vrednote demokracije in poštenosti ter ga preprečili? Naša naloga je obrniti vloge in napadalce pognati v bran, ne pa upati, da se ne bo nič zgodilo." Menil je, da se po 25 letih srečujemo z enako sovražnostjo, z enako manipulacijo in z enakimi lažmi.

"Morali smo utrpeti katastrofo genocida in eksodusa leta 1945, ki je zamajala slovenski narod do korenin, saj je bila ta žrtev bogato poplačana z osamosvojitvijo države," je prepričan Sušnik.

"Danes smo poklicani, da ubranimo to domovino pred nasiljem ideologije relativizma, opravičevanjem zločinov in slavljenjem zločincev."

Nova Slovenska zaveza si prizadeva ohranjati vrednote, zaradi katerih so mnogi morali umreti, in jih prenašati naprej.

"Bitka med civilizacijo in barbarstvom"

Po današnji maši je bila načrtovana tudi procesija s slovensko, evropsko in narodno zastavo ter križi, na katerih je zapisano število žrtev revolucije po posameznih krajih, iz stolnice na Ljubljanski grad in Orlov vrh. Tam je pokopališče 148 padlih domobrancev, ki je bilo konec maja in v začetku junija 1945 oskrunjeno in še danes ni urejeno. Procesija je zaradi slabega vremena potekala le okrog stolnice.

"Moramo dojeti, da to ni boj med ljudmi, pač pa boj med civilizacijo in barbarstvom," je poudaril Sušnik. "Postavljeni smo pred dejstvo, da škof Rožman tu počiva kot nedolžen zaradi bitke za njegovo čast in ne zaradi skesanosti njegovih preganjalcev. Postavljeni smo pred dejstvo, da tudi izničeno in oskrunjeno pokopališče Orlov vrh izkazuje nadaljevanje državljanske vojne, ki nam namenja posthumno pozabo in prezir ter odvzema dostojanstvo."

Svoje upanje za prihodnost je položil na rod mladih, ki so bili rojeni svobodni. "Njihova sproščena radovednost bo postala gonilna sila v potešitvi želje po jasnih in končnih odgovorih. To je generacija, ki se na posvečenih krajih slovenskega genocida združi v molitvi za naše mučence. Iz te molitve rastejo močni mladi ljudje, ki so odporni proti nostalgični mitologiji revolucije. Tudi v njih vidimo razloge za optimizem," je še dejal predsednik NSZ.

NSZ je nastala 12. maja 1991, ko se je na Viču zbralo 140 somišljenikov in pod vodstvom Pavleta Kogeja izvedlo ustanovni zbor. Njen prvi predsednik je postal Tine Velikonja, ki je ob izvolitvi med drugim dejal: "Laž je nesmrtna duša komunizma, na takih osnovah pa ne more normalno delovati nobena družba. Zato je tudi jasno, kdo so resnični zmagovalci v tem boju. Na tej zmagi bo slonelo naše delovanje. Zato ne bomo gledali samo nazaj, ampak predvsem v sedanjost in prihodnost in pri tem nam Bog pomagaj!"

V 25 letih je NSZ izdala 99 številk revije Zaveza, ki s pričevanji in zgodovinskimi razpravami osvetljuje medvojne in povojne dogodke, kar je po besedah predsednika Sušnika izjemen prispevek k razgrinjanju resnice, ki nima para v slovenskem prostoru. Na 160 farnih ploščah po vsej Sloveniji so zapisali več kot 14.200 imen padlih in pomorjenih med vojno in po njej ter tako mrtvim vrnili identiteto.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.