Pejovnik: Univerza je dosegla rob, čez katerega več ne sme

Po navedbah Pejovnika Univerza v Ljubljani (UL) ta hip potrebuje dodatnih 10 milijonov evrov za letošnje leto, v prihodnjem letu pa za izvedbo bolonjskega študija še dodatnih 15 milijonov evrov. Ljubljanska univerza je po petih letih pristala na enakih sredstvih financiranja kot leta 2008, ko je za izvajanje študijskega procesa iz proračuna prejela 155 milijonov evrov, je poudaril Pejovnik in dodal, da je v letošnjem letu vsota po uredbi o financiranju visokega šolstva ponovno enaka. Na UL vztrajajo na tem, da se financiranje ne vrne na leto 2008, ampak na leto 2011, ko so prejeli 178 milijonov evrov.

UL je zmanjšala proračun za 25 milijonov evrov in število zaposlenih za pet odstotkov V lanskem letu je univerza po njegovih besedah naredila nekaj korakov, na katere kot rektor naše največje univerze ni ponosen: zmanjšala je proračun za 25 milijonov evrov in tudi število zaposlenih za pet odstotkov oz. za 300 zaposlenih. "To so številke, ki pomenijo, da je univerza dosegla rob, preko katerega več ne sme. Zato moramo jasno in glasno povedati vsem, da se najboljša slovenska univerza uničuje in da nismo več sposobni narediti karkoli v smeri ohranjanja kvalitete," je zatrdil Pejovnik.

S takšnimi sredstvi ne bodo več mogli izvesti študijskega procesa Spomnil je, da vse to vpliva na izvedbo bolonjskega procesa glede na to, da bo v študijskem letu 2013/14 univerza v celoti pričela izvajati peti letnik reformiranih bolonjskih programov. Opozoril je, da s takšnimi sredstvi že v zadnjih treh mesecih tekočega študijskega leta preprosto ne bodo več mogli izvesti študijskega procesa.

"Univerze preživetje ne zanima" O tem, kaj se bo zgodilo z reformo na univerzi, mora po njegovem mnenju sicer odločiti tisti, ki je za to najbolj odgovoren, to pa sta v tem primeru ministrstvo za izobraževanje oz. vlada. "Naša naloga je, da povemo, da univerze preživetje ne zanima. Univerza, ki bi se s tem ukvarjala, je za državo nekoristna," je ogorčeno dejal Pejovnik. Po njegovem mnenju mora univerza skrbeti za to, da mladi dobijo ustrezno izobrazbo, ki jim bo omogočala kompetentnost kjerkoli v Evropi.

Zato želijo z vlado oz. ministrstvom skleniti triletna dogovora o tem, kaj "naj univerza v prihodnjih treh letih za državo naredi, in o najnižjem možnem obsegu financiranja". Tako da bodo v nekem ustvarjalnem miru po besedah Pejovnika sicer "skromno, a vendar še vedno kvalitetno izobraževali".

Pejovnik je še povedal, da je univerza končala z akreditacijskim postopkom na nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Vsa mnenja, ki jih je komisija napisala, so visoko pozitivna, sam postopek je v zaključni fazi in Pejovnik računa, da bodo na naslednji seji Nakvisa poročilo tudi obravnavali. S tem bo akreditacijski postopek UL po navedbah njenega rektorja v celoti končan in veljaven za naslednjih sedem let.

V zvezi s tožbo proti državi glede razpisa za vpis pa je Pejovnik pojasnil, da kljub temu, da sodišče ni razsodilo do 5. marca, ko se je zaključil razpis, želijo stališče, ali je vlada sprejela zakonit ali nezakonit sklep. Po mnenju rektorjev štirih javnih univerz je vladno soglasje k razpisu za vpis v prihodnje študijsko leto nezakonito in posega v ustavno zagotovljeno avtonomijo univerz. Zato je ljubljanska univerza na upravnem sodišču vložila tožbo proti državi, je še navedel rektor UL Pejovnik.